Britanski veleposlanik pri EU Tim Barrow je predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku v Bruslju izročil pismo, ki sproža 50. člen lizbonske pogodbe. Velika Britanija je tako EU uradno obvestila o odločitvi za izstop iz povezave, s čimer se je začel postopek brexita.
Britanska vlada je morala sprožiti postopek v skladu s pogodbo o EU v luči referenduma 23. junija lani, na katerem je 51,9 odstotka Britancev glasovalo za izstop iz unije. Velika Britanija bo prva država, ki bo izstopila iz unije.
Britanska premierka Theresa May je v parlamentu dejala, da po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe ni več poti nazaj. "Britanija zapušča EU, poslej bomo sami sprejemali odločitve in zakone, prevzeli bomo nadzor nad stvarmi, ki so za nas najpomembnejše. In to priložnost bomo izkoristili ter zgradili močnejšo in pravičnejšo Britanijo za naše otroke in vnuke," je dejala Theresa May.
Britance je pozvala, naj bodo enotni in si skupaj prizadevajo za sklenitev čim boljšega sporazuma z EU.
Zatrdila je, da bo v pogajanjih zastopala vse ljudi, ki živijo v Združenem kraljestvu, tudi državljane EU, ki živijo na Otoku in katerih status po brexitu bo treba še določiti. Zatrdila je tudi, da britanska odločitev o izstopu iz EU ne pomeni, da Britanija zavrača evropske vrednote. "Ostali bomo zanesljivi partnerji, voljni zavezniki in tesni prijatelji," je dejala.
"Ni razloga, da bi se pretvarjali, da je to srečen dan, ne v Londonu ne v Bruslju," je po začetku postopka brexita pred novinarji v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Po njegovih besedah nobena stran v procesu ne bo pridobila. "Gre le za nadzor škode, cilj je minimizirati stroške za podjetja in državljane EU".
Po drugi strani je po njegovih besedah - paradoksalno - v brexitu tudi nekaj dobrega. Ostala sedemindvajseterica članic je postala odločnejša in enotnejša, je ocenil Tusk. "Taki bomo tudi v pogajanjih, ki so pred nami," je napovedal.
Evropski svet je ob tem objavil izjavo, v kateri voditelji sedemindvajseterice poudarjajo, da bodo delovali kot eden in branili svoje interese. "K pogovorom bomo pristopili konstruktivno in si prizadevali za dogovor. Upamo, da bo Velika Britanija v prihodnosti naša tesna partnerica," še piše v izjavi voditeljev sedemindvajseterice.
Tusk je napovedal, da bo v petek državam članicam posredoval smernice za pogajanja z Veliko Britanijo, ki jih bodo voditelji EU27 potrjevali na vrhu 29. aprila.
Že pred sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe je dejal, da bodo smernice vključevale tudi tri področja, o katerih se želi EU najprej pogajati. Gre za račun, ki ga bo morala Velika Britanija plačati ob odhodu, pravice državljanov EU v Veliki Britaniji in mejo med Irsko in Severno Irsko.
Po sprejetju smernic bo Evropska komisija objavila priporočila za pogajanja. Ta priporočila morajo potrditi članice in šele potem evropski pogajalec Michel Barnier dobil mandat za začetek pogajanj, ki bodo verjetno stekla maja ali junija. Po oceni Barnierja bi se lahko pogajanja najhitreje končala oktobra 2018, nakar bodo morali dogovor potrditi v britanskem in evropskem parlamentu ter voditelji EU.
Na Otoku so se na začetek ločitvenega postopka od povezave odzvali različno. Vodja britanskih opozicijskih laburistov, ki so nasprotovali brexitu, Jeremy Corbyn je nato v razpravi premierko pozval, naj prisluhne in se posvetuje s celotno državo in "ne samo s torijskimi jastrebi". Dodal je, da je usmeritev Mayeve nevarna in škodljiva. Napovedal je, da bodo laburisti ves čas pogajanj od vlade terjali odgovore.
Medtem ko so laburisti kritični, so v stranki Ukip, ki je bila glavna zagovornica izstopa Velike Britanije iz EU, navdušeni. Nekdanji vodja stranke Nigel Farage je tako že dopoldne dejal, da se danes uresničujejo sanje, saj bo država prestopila točko, s katere ni vrnitve.
V članicah EU se odzivajo umirjeno in predvsem s pozivi, naj Velika Britanija še naprej ostane partner Evropske unije in v Natu. Vrstijo pa se tudi opozorila, da je za Evropsko unijo to prelomnica in da obe strani čakajo težka ločitvena pogajanja.
Nemška kanclerka Angela Merkel je odločitev Velike Britanije za izhod iz EU globoko obžalovala. "Izgubili smo močno in pomembno članico," je dejala. Pozvala je k "poštenim in konstruktivnim" pogajanjem glede britanskega izhoda iz EU. Francoski predsednik Francois Hollande je na drugi strani napovedal, da bo brexit predvsem boleč za Britance.
Premier Miro Cerar je izrazil željo, da bi sedemindvajseterica v pogajanjih z Otokom nastopila enotno in tako, da bo zaščitila svoje interese oziroma interese držav članic in njihovih državljanov. Po Cerarjevem mnenju si je treba prizadevati za obojestransko sprejemljivo rešitev, ki bo ohranila pomemben prijateljski odnos Združenega kraljestva in EU ter dobre dvostranske odnose Londona in Ljubljane.
Podobno kot premier so poudarili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu. Zunanji minister Karl Erjavec se je o brexitu popoldne pogovarjal z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey.
Evropski poslanci iz Slovenije so ob sprožitvi postopka izstopa Velike Britanije iz EU poudarili, da se začenja novo poglavje v zgodovini EU ter da so na vrsti naporna pogajanja z Otokom. Več jih je ob tem ocenilo, da je lahko brexit tudi priložnost za prenovo unije na več področjih.
