Ročnik je v svojem zagovoru povedal, da gre za neresnične in neutemeljene očitke.
Sodišče je sicer julija leta 2013 Ročniku in Murkovi odvzelo pooblastilo za opravljanje funkcij. Ročnik je bil takrat tudi direktor v kar 10 družbah: Millcom Skupina, Millcom Group, NIP Naložbe, Toming Inženiring, Igem, Pilon center, Imponia Group, Fraktal Consulting, Framin in Toming Consulting.
Kriminalisti so aprila leta 2013 preiskovali več poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih je po navedbah policije prišlo do domnevnega oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov in na drugi strani do pridobitve protipravne premoženjske koristi Millcom Skupini v višini več kot 7,7 milijona evrov.
Skupni znesek premoženjske škode in premoženjske koristi tako znaša več kot 19 milijonov evrov. Ročnik pa je Klasje obvladoval preko Fraktal Consultinga, ki je bil v njegovi lasti.
Ročnik je sicer brat nekdanje predsednice uprave Probanke Maribor Romane Pajenk. V zvezi s sumom kaznivih dejanj pri poslih Probanke pred začetkom njene nadzorovane likvidacije septembra 2013 so novembra lani potekale tudi kriminalistične preiskave. S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov.
Osumljeni bančniki - po takratnem poročanju medijev naj bi šlo za Pajenkovo, nekdanja člana uprave Probanke Milano Lah in Vita Verstovška, nekdanjega direktorja v poslovni enoti Maribor Boruta Bizjaka in še enega od nekdanjih direktorjev znotraj banke Petra Lobnika - naj bi iz Probanke banke med letoma 2008 in 2010 v nasprotju s predpisi in dobro bančno prakso štirim gospodarskim družbam, med njimi tudi Klasju, odobrili več kreditov, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani. S temi posli naj bi bil povezan Ročnik.
Pajenkova je sicer lani na pričanju pred preiskovalno komisijo DZ o bankah poudarila, da o poslih brata Tomaža in kreditih, ki jih je najemal v Probanki, ne ve ničesar.
