Število smrtnih žrtev na evropskih cestah se je lani na letni ravni znižalo za dva odstotka, v obdobju 2010-2016 pa za 19 odstotkov. A ceste še vedno terjajo 70 življenj na dan in do cilja je še daleč.
"Toliko več je treba storiti," je poudaril gostitelj dvodnevne konference o varnosti na cestah, malteški minister za promet Joe Mizzi. Smrt na cestah je "kuga naše družbe", je ponazoril resnost problema.
Poleg obeh zastavljenih ciljev evropska komisarka za promet Violeta Bulc izpostavlja tudi vizijo: nič smrtnih žrtev na cestah v uniji do leta 2050, ki pa v izjavi ni omenjena.
Prometni ministri so danes izpostavili velik gospodarski in družbeni strošek smrtnih žrtev in hudih poškodb na evropskih cestah: 100 milijard evrov na leto.
Za uresničitev zastavljenih načrtov je ključno zagotoviti zanesljive podatke, je izpostavila komisarka. Velik poudarek je v izjavi iz Vallette tako na ustreznem zbiranju in analizi podatkov.
Ministri se v izjavi zavezujejo tudi k doslednemu pregonu kaznivih dejanj, izboljšanju izobraževanja in osveščanja ter izboljšanju cestne infrastrukture in varnosti vozil.
Tradicionalno se je govorilo o treh glavnih morilcih na evropskih cestah: hitrosti, alkoholu in drogah ter neuporabi varnostnega pasu. Nato se jim je pridružil še četrti: telefoniranje med vožnjo.
Posebno pozornost je treba nameniti izboljšanju kulture, obnašanja uporabnikov evropskih cest, poudarjajo ministri v izjavi. Posebno pozornost namenjajo tudi ranljivim skupinam v cestnem prometu: pešcem, kolesarjem in motoristom.
Izpostavljajo tudi pomen nove tehnologije in se zavezujejo k učinkoviti uporabi sistema e-call, ki bo za vsako novo vozilo obvezen od aprila prihodnje leto. Sistem eCall v primeru resne prometne nesreče samodejno pokliče številko 112 in posreduje lokacijo vozila reševalnim službam.
Evropsko komisijo so ministri pozvali k pripravi nove strategije za varnost na cestah za obdobje 2020-2030 ter k preučitvi potenciala novih tehnologij v prizadevanjih za izboljšanje varnosti na cestah.
Izjava iz Vallette za izboljšanje varnosti na evropskih cestah je ambiciozna, uravnotežena in realistična, je poudarila Bulčeva in izpostavila pomen sodelovanja prav vseh deležnikov pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Konference o varnosti v cestnem prometu se je udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je izpostavil zavedanje, da Slovenija v minulih dveh letih ni napredovala na področju prometne varnosti.
Po letu 2014, ki je bilo najboljše leto, smo potem v letu 2015 pa tudi še v začetku leta 2016 beležili slabše rezultate, v drugi polovici leta 2016 pa že opažamo trend izboljšanja, je povedal minister za STA.
Slovenija je po ministrovih besedah okrepila dejavnosti, ki so osredotočene na tri prioritete: boljši nadzor nad prometom, več investicij v infrastrukturo ter več dejavnosti na področju osveščanja in preventive.
Za vsa ta področja po Gašperšičevih navedbah povečujejo vlaganja: na področju nadzora za policijo, tako za več osebja kot za opremo. Dars bo vlagal več v sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah, krepijo pa tudi vlaganja za izboljšanje vzdrževanja infrastrukture.
"Če smo v cestno infrastrukturo pred krizo vlagali 50 milijonov letno, smo letos blizu 150 milijonov," je ponazoril minister in izrazil prepričanje, da se bodo v prihodnje pokazali ustrezni rezultati.