ECB v ustavni pritožbi po poročanju MMC RTV Slovenija sodnikom predlaga, da razveljavijo enega od sklepov ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je odredilo hišne preiskave.
Senat okrožnega sodišča je namreč kot neutemeljeno zavrnil zahtevo ECB, da v skladu z zakonom o kazenskem postopku odkloni pregled ali izročitev spisov in drugih listin ECB, če misli, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi.
Okrožno sodišče je odločilo, da v preiskavi pridobljena dokumentacija ne predstavlja arhivov ECB in da pri preiskavi ni prišlo do nobene kršitve protokola o privilegijih in imunitetah, ki med drugim določa, da so arhivi institucij unije, tudi ECB, nedotakljivi. V ECB so po pisanju Dela prepričani, da bi se moralo že okrožno sodišče obrniti po razlago na sodišče v Luksemburg, ker se ni, pa zdaj tja pošilja slovenske ustavne sodnike.
Na ustavnem sodišču so za Delo pojasnili, da v tej zadevi niso sprejeli še nobene odločitve, kdaj bodo začeli z odločanjem pa, kot dodajajo, zaenkrat ni mogoče napovedati.
Ustavna pritožba ECB se nanaša na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji Nove Ljubljanske banke. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila že Banka Slovenije.
Boj na ustavnem sodišču nadaljuje ECB po tistem, ko je upravno sodišče zavrnilo njeno tožbo, ker da je nosilec odločanja kazensko sodišče, upravnemu sodišču pa so pritrdili tudi vrhovni sodniki. V ECB zatrjujejo, da so bili med hišno preiskavo v Banki Slovenije z zasegom celotnih računalniških diskov zaseženi spisi in druge listine ECB, vključno s korespondenco med ECB in slovensko centralno banko, zasežena pa da je bila tudi fizična dokumentacija, ki sodi med arhive ECB.
ECB sicer ni stranka v predkazenskem postopku, ki ga Specializirano državno tožilstvo vodi zoper omenjeno četverico osumljenih zlorabe položaja na Banki Slovenije. Se je pa guverner Jazbec takoj po preiskavah obrnil na ECB, njen predsednik Mario Draghi pa je še isti dan poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske oblasti je neuspešno pozval, naj to kršitev odpravijo.
Med zaseženimi dokumenti ECB naj bi šlo po pisanju Dela za zapisnike sej sveta ECB in dokumentacijo za sestanke sveta, za komunikacijo v zvezi z likvidnostno pomočjo Factor banki in Probanki, za dopise guvernerja Jazbeca glede slovenskih bank, ki so decembra 2013 prejele pomoč, za pojasnila v zvezi z Banko Celje, Hypo banko ...
V ECB menda zagovarjajo stališče, da je zaščita njihovih informacij, s katerimi operirajo pri svojem delu, ključna za zagotavljanje ustreznega neodvisnega delovanja evrosistema in za zaščito tako ECB kot nacionalnih centralnih bank pred posegi držav.
S tem, ko se ljubljansko okrožno sodišče ni obrnilo na Sodišče EU, naj bi bila ECB kršena pravica do sodnega varstva, kršeni pa naj bi jim bili tudi pravici do poštenega postopka in enakega varstva pravic.
Ustavnemu sodišču ECB po pisanju MMC RTV Slovenija predlaga tudi, da na Sodišče EU naslovi vprašanje za predhodno odločanje o tem, ali določbe 7. protokola k temeljnim pogodbam EU, ki opredeljujejo nedotakljivost arhivov in prepoved preiskovanja prostorov evropskih institucij, nasprotujejo določbam zakona o kazenskem postopku, če ta ECB preprečuje uveljavljanje določb o nedotakljivosti dokumentov v predkazenskih preiskavah.
Kot piše Delo, sodne prakse v zvezi z razlago člena protokola, ki določa, da so arhivi unije nedotakljivi, še ni.