Kot je na skupni novinarski konferenci društva Delavska svetovalnica, Društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Društva novinarjev Slovenije, Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Sindikata Mladi plus ter Sindikata novinarjev Slovenije pojasnil Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, protestno razpuščajo vladno projektno skupino za prekarne oblike na trgu dela.
Ta je na njihovo pobudo nastala marca 2015. Dva meseca pozneje so z vlado dosegli dogovor, da se problematiki prekarnega dela posveti več pozornosti in pripravi ukrepe na tem področju, a Funkl ugotavlja, da do sprememb praktično ni prišlo. Dokument Za dostojno delo je bil po njegovih besedah le manever za kupovanje časa, tudi zadnji predlogi sprememb delovne zakonodaje pa nakazujejo, da so premiki minimalni.
Javna razprava o noveli zakona o inšpekciji dela je bila po Funklovih besedah "očitno sama sebi namen", saj ministrstvo za delo številnih artikuliranih odzivov ni upoštevalo. Ob tem je Funkl poudaril, da se njihova prizadevanja za spremembo zakonodaje s tem nikakor ne bodo končala, temveč le še dodatno okrepila.
Prva skupna akcija je zavzemanje za takšne spremembe zakona o inšpekciji dela, "ki bodo v največjo korist delavcev". Kot je pojasnil Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, si prizadevajo, da bi bil delavec, za katerega inšpekcija ugotovi obstoj delovnega razmerja, zaposlen, zaradi česar bi mu pripadale vse pravice po zakonu o delovnih razmerjih.
Delodajalec bi po njihovem predlogu nepravilnost lahko odpravil samo tako, da bi delavcu izstavil pisno pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza vsebini ugotovljenega delovnega razmerja. Ureditveno odločbo kot edino obliko odprave nepravilnosti bi inšpektor naložil delodajalcu tudi v primeru dela na črno in uporabniku, ki uporablja delo nezakonito napotenih delavcev.
Prizadevajo si tudi, da bi bil delavec stranka v postopku, saj je po njihovem mnenju v sedanjih postopkih inšpekcijskega nadzora obravnavan izključujoče. Globe za kršitelje bi morale biti po njihovem mnenju višje, saj sicer nimajo odvračalnega učinka, odpravili pa bi predlog, ki predvideva tudi sankcioniranje prikrito zaposlenih.
Zavzemajo se še za zakonsko prepoved nedovoljenega oglaševanja dela. Kot je pojasnila Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, predlagajo povečanje pristojnosti Inšpektorata RS ta delo na način, da bo omogočeno sankcioniranje oglasov za delo, ki vsebuje elemente delovnega razmerja, a želi delodajalec skleniti kakšno drugo pogodbo.
Po besedah novinarke Kristine Božič, ki ima z inšpekcijskim nadzorom prekarnih zaposlitev osebne izkušnje, tovrstni postopki potekajo zelo počasi, zato v marsikaterem primeru položaj prekarnih delavcev le še otežijo.
