Dodal je še, da bo njegova odločitev prinesla številna nova delovna mesta v ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Začenjam zgodovinski korak, odpravljam regulacijo. Toliko številnih regulacij je odveč," je še dejal Trump in zagotovil, da bodo ZDA še naprej imele čisto vodo in zrak.
Ameriški predsednik je med drugim sprožil revizijo načrta za čisto energijo (Clean Power Plan), ki predvideva pomembno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v termoelektrarnah. Ta glavni ukrep Obame v boju proti podnebnim spremembam že dalj časa v sodnih postopkih izpodbijajo zvezne države pod vodstvom republikancev in več kot 100 podjetij, ki služijo s kurjenjem nafte, premoga in plina. Ukrep tako ni nikoli zaživel, saj je vrhovno sodišče do končne presoje zamrznilo njegovo izvajanje.
Prav tako je Trump odpravil 14 mesecev star moratorij o izdaji novih dovoljenj za kopanje premoga na državni zemlji. Obama je triletni moratorij uvedel januarja lani z argumentom, da je treba program, vreden milijardo dolarjev letno, prenoviti z namenom zagotavljanja poštenega finančnega povračila in naslavljanja problema podnebnih sprememb.
Na udaru so se med drugim znašle tudi navedbe o "družbenem strošku" toplogrednih plinov, prizadevanja za zmanjšanje izpustov metana pri proizvodnji nafte in zemeljskega plina ter pravila o hidravličnem lomljenju. Razveljavljenih je tudi več drugih izvršnih ukazov in memorandumov Obame.
Trump je podnebne spremembe označil za "potegavščino", ki naj bi si jo izmislili Kitajci. Omejevanje termoelektrarn in druge zelene ukrepe vidi kot napad na ameriške delavce in ameriško premogovniško industrijo.
Svojega predhodnika je sedanji ameriški predsednik obtožil "vojne proti premogu", v govoru v kongresu pa obljubil zgodovinski napredek pri občutnem zmanjšanju regulacij, ki uničujejo delovna mesta. Med slednjimi so tudi ukrepi, ki ogrožajo "prihodnost in življenje naših velikih rudarjev".
Republikanci podnebne ukrepe, ki so nastali v času Obamove administracije, krivijo za izgubo delovnih mest v premogovništvu. Vendar pa podatki kažejo, da so ameriški rudniki že desetletja ukinjali delovna mesta pod predsedniki iz obeh strank, saj je to posledica vse večje avtomatizacije in konkurence v obliki cenejšega zemeljskega plina. Drugi razlog so padci stroškov proizvajanja elektrike v sončnih in vetrnih elektrarnah.
Analiza ministrstva za energijo iz januarja je pokazala, da rudniki premoga sedaj zagotavljajo manj kot 70.000 delovnih mest v ZDA. Na drugi strani obnovljivi viri energije zaposlujejo več kot 650.000 ljudi. V ZDA se je poraba premoga od leta 2007 znižala za okoli 35 odstotkov.
Leto 2016 je bilo prvo, ko so v ZDA več elektrike proizvedli iz zemeljskega plina kot iz premoga. Okoli 35 odstotkov elektrike je namreč nastalo iz zemeljskega plina, medtem ko je na premog odpadel okoli 30-odstotni delež. Sledili so jedrska energija z 19-odstotnim deležem ter obnovljivi viri s 15-odstotnim deležem.
Načrti administracije so vseeno poskrbeli za navdušenje v industriji. Predsednik ameriške gospodarske zbornice Thomas J. Donohue je pohvalil Trumpove "pogumne korake pri odpravi regulacije in postavljanju energetske varnosti na prvo mesto".
Na drugi strani so okoljevarstveniki kritični in opozarjajo na stroške, ki jih bodo na daljši rok prinesle podnebne spremembe. "Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da Trump zbuja lažno upanje v premogovništvu za preporod, ki se ne bo nikoli zgodil," je menil direktor za podnebne in čisti zrak pri nevladni organizaciji Svet za obrambo naravnih virov David Doniger.
ZDA so sicer drugi največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu. Okoli 37 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida v državi nastane pri proizvodnji elektrike.
