"Opazno je, kako intenzivno in neusmiljeno se preiskuje ljudi, ki živijo v tujini," je na novinarski konferenci dejal Pistorius. To je po njegovih besedah nevzdržno in nesprejemljivo.
Kot je dejal, je Ankara prosila uradni Berlin, naj ji pomaga pri vohunjenju za 300 domnevnimi Gülenovimi podporniki. Turki so seznam z imeni dali nemški obveščevalni službi, ta pa ga je posredovala vladam zveznih dežel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Toda vlada Spodnje Saške je o tem obvestila deset "tarč" s seznama, med drugim šolo in dve podjetji, saj so bili zaskrbljeni, da bi bili ljudje deležni povračilnih ukrepov, če bi potovali v Turčijo in ne bi vedeli, da jih turške oblasti opazujejo.
Turške oblasti so se po besedah Pistoriusa odzvale paranoično in imajo vse Gülenove privržence za teroriste in sovražnike države, čeprav za to nimajo nikakršnih dokazov. "Do danes nimamo nikakršnih dokazov, da so Gülenovi podporniki kakorkoli kršili kakšen zakon," je dodal.
Nemško tožilstvo je nato danes sporočilo, da je uvedlo preiskavo glede očitkov, da naj bi Turčija v Nemčiji vohunila za domnevnimi Gülenovimi podporniki. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so uvedli preiskavo proti neznanim članom turške obveščevalne službi Mit.
Ločeno od navedb v Berlinu sta zunanji ministrstvi Švedske in Danske zaradi domnevnega turškega vohunjenja za predstavniki turške opozicije, ki živijo v obeh državah, na pogovor poklicali turškega odpravnika poslov.
Ankara je po spodletelem puču izvedla obsežno čistko med privrženci 75-letnega klerika, ki zanika vsakršno vpletenost v julijske dogodke. Zaradi suma povezav z Gülenovim gibanjem je bilo aretiranih več kot 41.000 ljudi, 100.000 je bilo suspendiranih ali so ostali brez služb, med njimi številni učitelji, policisti, tožilci in novinarji.