V ZL nasprotujejo predvsem nameri vlade, da v projekt gradnje in upravljanja drugega tira vključi zasebni kapital oziroma kapital tujih držav.
Po besedah poslanca ZL Mateja T. Vatovca je slovenska strateška infrastruktura preveč pomembna, da bi dopustili vmešavanje sosednje države. "Vlado zato pozivamo, da zavrne zahteve Madžarske po deležu v Luki Koper in da že v predlogu zakonu onemogoči privatizacijo Luke ter podjetje 2TDK in drugi tir ohrani v lasti države," je poudaril.
Kot so spomnili v ZL, naj bi Madžarska prispevala do 200 milijonov evrov kapitala 2TDK, pri čemer pa so opozorili, da vlada še vedno molči o tem, kaj bo Madžarska dobila v zameno za sodelovanje pri projektu. Zadnje znane zahteve Madžarske so po besedah ZL nesprejemljive. Pri tem so našteli vezane posle pri gradnji proge, delež tovornega prometa za državni Gysev in lastniški delež v Luki Koper.
Navedbe, da naj bi Madžarska zahtevala lastniški delež v Luki Koper, je sicer pred dvema tednoma zavrnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben. Tedaj je tudi poudaril, da na mizi ni pogoja, da bi Madžarska zahtevala ekskluzivo za prevoz tovora iz Luke Koper do Madžarske, kot so opozarjali v svetu za civilni nadzor drugega tira.
Nejasnosti glede sodelovanja Madžarske pri projektu Drugi tir izpostavljajo tudi v koalicijski SD. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han tako ne razume povsem vstopa Madžarske v projekt oz. se sprašuje, kaj bo država zahtevala v zameno za sofinanciranje drugega tira. Kot je pojasnil, je namreč Madžarska v slabšem finančnem položaju kot Slovenija in se na trgu dražje zadolžuje.
Ob tem je Han izpostavil vprašanje, kakšna bo investicijska cena drugega tira. "Ko bomo to vedeli, bomo lahko bistveno bolj pametni," je dejal in ponovil, da mora po njegovem mnenju infrastrukturne objekte graditi država.
V ZL so medtem poudarili, da je iz osnutka zakona razvidno le, da bo moral Dars podjetju 2TDK že leta 2018 nakazati skoraj 12 milijonov evrov pribitka na cestnine, Luka Koper pa 10 milijonov evrov takse na pretovor. V Luki ocenjujejo, da bo takse skoraj 18 milijonov evrov, so dodali v ZL.
Han je medtem prepričan, da bi morali v Luki Koper in na Slovenskih železnicah bolj proaktivno sodelovati pri projektu. "V največji meri gradimo zaradi njih," je dejal. Luka je državna in če lastnik nekaj reče, morajo to narediti, seveda pa mora imeti lastnik prave odločitve, je še dodal.
Po besedah vodje poslancev SD gre za pomemben zakon, zato ne sme iti za tekmovanje o tem, ali bo prej vložen vladni zakon ali predlog, ki so ga pripravili v svetu za civilni nadzor projekta, samo zato, da se bo Slovenija lahko prijavila na razpis za evropska sredstva. Han je spomnil, da je zadnji rok za prijavo 13. junij, a bi se morali o zakonu po njegovem mnenju še malo pogovoriti in videti številke. Da prehitevajo zakon, ki ga vlaga civilna iniciativa, se mu zdi nespametno. Predlagal je, da se ministrstvo s civilno iniciativo sestane.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je medtem dejal, da so prisluhnili civilnim iniciativam, ki se s to problematiko ukvarjajo. Kljub temu, da se o projektu že dolgo govori, pa bi bilo tudi po njegovem mnenju dobro, da bi bila javna razprava širša in časovni roki ne bi bili kratki. Glede načina financiranja je povedal, da o podrobnostih še niso govorili, se pa v DeSUS bojijo, da bi bila investicija predraga.
