Orientacijska delovna mesta vojak, carinik, pravosodni policist, gasilec so uvrščena v 21. plačni razred z osnovno plačo v višini 964,94 evra bruto. Dvig v 24. plačni razred, ki je ena od zahtev v pogajanjih o plačnih anomalijah, ki trenutno potekajo, pa bi zanje pomenil osnovno bruto plačo v višini 1085,43 evra. Vlada je predlagala dvig v 23. plačni razred.
Policistom so z lani podpisanim sporazumom že povišali plače v vseh tarifnih skupinah - ne sicer vsem in tudi ne vsem enako - plače pa so se jim dvignile za dva plačna razreda oziroma nekaterim za enega. Še en dvig bo sledil v letu 2018, ko se bodo delovna mesta v V. tarifnem razredu presistemizirala v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu zaradi zvišanja standarda policijskega poklica in potrebne višje stopnje izobrazbe.
V začetku marca je bilo sicer v policiji zaposlenih 7179 policistov. Povprečna izplačana bruto plača vseh policistov za februar je znašala 2003,17 evra (neto 1300,36 evra). Policisti v V. tarifni skupini so za februar dobili v povprečju 1797,71 evra bruto plače (neto 1182,61 evra).
Orientacijsko delovno mesto policist je sicer ostalo v 21. plačnem razredu. Vanj so uvrščeni nadzorniki državne meje s peto stopnjo izobrazbe in športniki, ki so uradno zaposleni v policiji.
Pravosodni policisti želijo tudi strokovne in kadrovske normative
Pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci zase pričakujejo vsaj take rešitve, kot veljajo za policiste. Opozarjajo, da njihovo delo glede na strokovne in varnostne zahteve ni ustrezno vrednoteno.
V Sindikatu državnih organov Slovenije so prepričani, da bi vsem pravosodnim policistom in drugim strokovnim delavcem v zavodih za prestajanja kazni zapora in prevzgojnih domovih moral pripadati tudi poseben dodatek za delo v zaporu.
Čeprav njihove zahteve, kot pravijo, nimajo neposredne povezave z dogovorom z zdravniki, pa tako kot v zdravstvu zahtevajo ustrezne strokovne in kadrovske normative za zaporske uslužbence. Glede na število opravljenih nadur, ki jih je bilo v lanskem letu izplačanih 52.000, so izračunali, da bi potrebovali vsaj še 50 pravosodnih policistov. Glede na predlog strokovnih normativov za zaporske uslužbence pa bi za obravnavo zapornikov potrebovali še vsaj 300 dodatnih strokovnih delavcev, od tega vsaj 190 pravosodnih policistov.
Predlog normativov so po navedbah sindikata izdelale strokovne službe zaporov in prevzgojnih domov ter generalnega urada uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in je že več kot leto dni v kabinetu pravosodnega ministra. Pravosodni policisti pa si jih ne morejo izboriti niti s stavko, saj je ta zanje tako omejena, da zgleda kot prepovedana.
Kot pri vojakih in carinikih je orientacijsko delovno mesto pravosodni policist s srednjo strokovno izobrazbo (z dodatnim strokovnim izobraževanjem in usposabljanji) v 21. plačnem razredu, strokovni sodelavci z univerzitetno izobrazbo (psihologi, pedagogi, socialni delavci) pa so uvrščeni v 28. plačni razred (1269,78 evra bruto).
V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je za nedoločen čas zaposlenih 538 pravosodnih policistov. Pravosodni policist, ki je uvrščen v 26. plačni razred in ima deset let delovne dobe, z vsemi dodatki (za delovno dobo, stalnost, izmensko delo, delo ponoči in v nedeljo) mesečno prejme približno 1600 evrov bruto. Povprečna plača pravosodnih policistov s V. stopnjo izobrazbe za februar je znašala 1896,99 evrov bruto (1307,52 evra neto).
Cariniki opozarjajo na spremembe njihovega dela
V Sindikatu carinikov Slovenije zahtevajo dvig za tri plačne razrede za vse zaposlene. Sprašujejo se, "zakaj bi moral biti carinik na mejnem prehodu v Luki Koper ali na Letališču Brnik manj vreden od policista, saj vendar delata skupaj", in tudi v mobilnih enotah opravljajo podobno delo. Tako pričakujejo najmanj to, kar so si izborili policisti, in to v vseh tarifnih skupinah. Ob tem napovedujejo, da bodo, če bo potrebno, tudi sami napovedali stavko zaposlenih v Finančni upravi RS (Furs).
V sindikatu namreč opozarjajo, da se po združitvi v Fursu prepletajo naloge in v ta okvir sodijo še izterjevalci, finančni preiskovalci, kontrolorji in inšpektorji. Krog nalog, ki so jih prej opravljali cariniki, je zdaj širši in v sistem bi morali vpeljati tudi nova delovna mesta, pravijo. Skupno ima Furs 3600 zaposlenih in sistem je primerljiv s policijo. V nasprotju s policisti svoje akademije sicer nimajo, čeprav bi jo glede na obseg in zahtevnost nalog morali imeti, morajo pa tudi oni opraviti kopico izpitov, preden lahko začnejo samostojno opravljati delo, opozarjajo.
Dodajajo, da če je denar za najbolje plačane javne uslužbence, bi ga vlada morala najti tudi za tiste, "ki s svojim delom polnijo proračun in prav tako nosijo glavo na prodaj pri izvajanju svojih nalog". Poleg tega v sindikatu opozarjajo na višjo povprečno starost zaposlenih v Fursu.
Na delovnem mestu carinik je po podatkih Fursa 218 uslužbencev, 204 imajo srednjo poklicno izobrazbo, deset višjo strokovno izobrazbo, štirje visokošolsko strokovno izobrazbo. Njihova povprečna bruto plača za februar znaša 1534,14 evra (neto 1005,30). Ob tem pa na Fursu poudarjajo, da gre v primeru carinikov za izkušen kader, saj imajo javni uslužbenci na tem delovnem mestu povprečno 28 let delovne dobe in je večina zaposlenih že bila imenovana v najvišji uradniški naziv delovnega mesta. Zaradi tega je pri primerjavi višine povprečne plače z določenimi skupinami zaposlenih, kjer imajo na primer več začetnikov, potrebna posebna pazljivost.
