Ob tem je državni sekretar izpostavil pričakovanje, da bo Hrvaška čim prej vstopila v schengenski informacijski sistem. Pomen tega po njegovih besedah v neformalnih pogovorih izpostavlja tudi hrvaška stran.
Voditelji članic unije so decembra v sklepih izpostavili, da je treba pri izvajanju sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih mejah EU upoštevati specifični položaj nekaterih članic unije.
Slovenski premier Miro Cerar je tedaj dejal, da je to še zlasti pomembno v času turistične sezone, ko je prehod skozi Slovenijo in sosednje države izjemno velik, ter da bodo takrat ocenili, ali so potrebni kakšni posebni pristopi.
A za zdaj Slovenija ne razmišlja o tem, da bi zaprosila za izjemo, je povedal državni sekretar. Slovenija bo sistematični nadzor izvajala, je poudaril in izpostavil, da bo na koncu kljub vsem informacijskim sistemom največ odvisno od človeškega dejavnika.
Poleg krepitve nadzora na zunanji meji nekatere članice, med njimi Avstrija, še vedno vztrajajo pri nadzoru na notranji meji. Veljaven začasni nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo se izteče sredi maja.
Državni sekretar je v povezavi s tem danes v Bruslju dejal, da Slovenija neprenehoma opozarja na to, da ta nadzor ni potreben, saj je nezakonitih prehodov meje iz Slovenije proti Avstriji izjemno malo. V minulih treh tednih so zabeležili le dva.
Ob tem je Špenga izpostavil, da Avstrija zagotavlja, da bo med prihajajočimi prazniki omogočila lažji prehod na Karavankah. Za zmanjšanje zastojev naj bi uvedli tretji pas, je pojasnil državni sekretar.
Na južni, zeleni meji pa beležijo 142-odstotno povečanje nezakonitih migracij, predvsem na območju policijske uprave Koper in Novo mesto, je povedal Špenga. Ti prebežniki večinoma prihajajo iz Hrvaške in tja jih tudi vračajo, je dodal.
Ukrepe na zeleni meji, vključno z mešanimi patruljami in začasnimi tehničnimi ovirami, bo zato Slovenija po besedah državnega sekretarja izvajala še naprej.
