Volitve so pomenile pomembno napoved rezultatov parlamentarnih volitev na zvezni ravni letošnjo jesen. Čeprav so pred volitvami ankete kazale dokaj izenačeno sliko med CDU in SPD, pa je razlika na koncu precejšnja. SPD tako očitno ni uspelo unovčiti priljubljenosti njihovega kanclerskega kandidata Martina Schulza, ki mu ankete kažejo, da bi lahko resno ogrozil primat Merklove.
Schulz je v nedeljo priznal, da ta volilni dan niti za stranko niti zanj ni srečen. "Upal sem, da bomo izenačeni, morebiti celo, da bomo v vodstvu," je dejal. Obenem pa je poudaril, da je njihov cilj doseči menjavo vlade na zvezni ravni. "To je tek na dolge proge in ne sprint," je dejal v luči jesenskih zveznih parlamentarnih volitev.
Tretja največja stranka v deželnem parlamentu je postala Levica z 12,9 odstotka glasov. Skrajno desna Alternativna za Nemčijo (AfD) je medtem zbrala 6,2 odstotka glasov, s čimer je Posarje postalo 11 zvezna dežela, v kateri je stranki uspelo preseči petodstotni prag za uvrstitev v parlament.
Kljub temu je rezultat precej slab za AfD, ki na nacionalni ravni v anketah dosega približno devetodstotno podporo. Kot je dejala predsednica stranke Frauke Petry, je na rezultat ponosna. Je pa razočarana, da so volivci znova izbrali t. i. veliko koalicijo med CDU in SPD, češ da ta "obljublja zgolj stagnacijo".
Niti Zelenim niti liberalcem (FDP) ni uspelo preseči 5-odstotnega volilnega praga za vstop v deželni parlament.
Super volilno leto v Nemčiji se bo zdaj nadaljevalo maja v Schleswig-Holsteinu in Severnem Porenju-Vestfaliji, veliki zaključek pa bodo zvezne parlamentarne volitve 24. septembra.
