Čeprav je uporaba platforme še v zgodnji fazi, je po besedah evropske komisarke za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vere Jourove že mogoče reči, da so jo potrošniki dobro sprejeli. "Opažamo tudi, da že samo dejstvo, da potrošnik uporablja platformo, trgovca pogosto spodbudi k rešitvi spora," navedbe Jourove povzemajo na spletnih straneh Evropske komisije.
Kot je poudarila komisarka, potrošnikom s platformo zagotavljajo praktično orodje za lažje uveljavljanje njihovih pravic v praksi. "Po drugi strani pa s platformo veliko pridobijo tudi trgovci, ki bi jo morali zato bolj uporabljati. Zlasti za spletne trgovce je bistveno, da jih potencialni potrošniki obravnavajo kot zanesljive. Z uporabo tega orodja si bodo pomagali pridobiti zaupanje potrošnikov, hkrati pa si bodo zagotovili enostaven in hiter način za reševanje sporov," je prepričana Jourova.
Poleg oblačil, obutve in letalskih vozovnic je bilo predmet pritožb pogosto tudi blago s področja informacijske in komunikacijske tehnologije.
Komisija bo pripravila prvo podrobno poročilo o delovanju platforme proti koncu letošnjega leta. Letos sicer načrtuje nadaljnje dejavnosti, da bi k sodelovanju pritegnila več trgovcev in še bolj ozaveščala potrošnike o platformi. Poleg tega bodo še izboljšali prijaznost platforme do uporabnika in spremljali, ali trgovci izpolnjujejo obveznost, da na svoji spletni strani objavijo povezavo na platformo, so zapisali v komisiji.
Platforma za spletno reševanje sporov je dostopna v vseh uradnih jezikih EU. Posreduje spore v zadevah, ki so bile vložene v njenem okviru, pooblaščenim organom za alternativno reševanje sporov, ki spoštujejo zavezujoče zahteve glede kakovosti, določene na ravni EU. Na platformi je do sedaj registriranih 260 organov za alternativno reševanje sporov.
Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov, na kateri temelji platforma, nadgrajuje direktivo o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Ta zagotavlja, da se potrošniki v EU lahko obrnejo na pooblaščene organe za alternativno reševanje sporov, kadar imajo težave s trgovcem glede nakupa izdelka ali storitve v praktično katerem koli maloprodajnem sektorju in ne glede na to, kje in kako je bil nakup opravljen.
Pooblaščeni organi za alternativno reševanje sporov morajo spoštovati zavezujoče zahteve glede kakovosti. Države članice morajo vzpostaviti nacionalne sezname potrjenih organov za alternativno reševanje sporov in navedene sezname poslati Komisiji. Trgovci morajo pod določenimi pogoji potrošnike obvestiti o organu za alternativno reševanje sporov, ki je pristojen zanje.
