Novela zakona o zdravstveni dejavnosti
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila v javni razpravi oktobra 2015, je sprva urejala predvsem vprašanje koncesij, nato pa jo je ministrstvo za zdravje pomembno razširilo tudi na druga področja.
Predlog novele med drugim omejuje čas trajanja koncesije na 30 let, v skladu z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu se lahko koncesija tudi podaljša za polovico časa, kot je bila prvotno sklenjena. Koncesij po predlogu zakona ne bo mogoče dedovati ali prodati.
Novela med drugim določa, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti v delovnem razmerju za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, dovoljeno je le dopolnilno delo. Opredeljuje tudi konkurenčno prepoved v zdravstvu. Med drugim predlog novele podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na novo opredeljuje tudi oglaševanje zdravstvenih storitev.
Zakon je trenutno še v koalicijskem usklajevanju. Določbam, ki se nanašajo na področje koncesij, nasprotujejo v DeSUS, kjer trdijo, da se evropska direktiva, na katero se ministrstvo sklicuje pri urejanju koncesij, velja za gospodarstvo in ne zdravstvo. Proti takšnemu zakonu so tudi zdravniške organizacije, ki so besedilo v celoti zavrnile, saj se razhajajo že v izhodiščih.
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo predlog novele kmalu poslali v vladno obravnavo, a brez podpore DeSUS bo njegova parlamentarna pot negotova.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Ministrstvo je pripravilo nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in namesto tega uvaja zdravstveno nadomestilo. Po novem zavarovanci ne bi več plačevali enotne premije, pač pa bi bila višina zavarovanja odvisna od bruto dohodka posameznika. Med prihodke, od katerih se obračunava obvezno zavarovanje, bi se po predlogu zakona šteli tudi pasivni prihodki.
S predlogom se uvaja košarica zdravstvenih pravic ter določajo storitve, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja. V zakonu je tudi omejitev, da bi bilo iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja izločeno zdravljenje bolezni zaradi okužb, ki bi jih lahko preprečili z obveznim cepljenjem.
Predlaga se časovna omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške na eno leto oz. s prekinitvami na največ 18 mesecev. S predlogom bodo v obvezno zavarovanje vključeni vsi otroci, hkrati pa se omejuje zavarovanje partnerjev.
Zakonski predlog prav tako spreminja organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po novem ne bi bilo več upravnega odbora in skupščine, pač pa bi zavod imel le generalnega direktorja in devetčlanski svet.
V mesec in pol dolgi javni razpravi, ki se je končala pred tednom dni, so številni podali pripombe na predlog zakona. Kritike so letele tako na ukinitev dopolnilnega zavarovanja kot na finančno vzdržnost zdravstva po tem zakonu. V gospodarstvu predlog zakona v celoti zavračajo, saj da predstavlja finančno reformo in ne zdravstvene. Želijo si zlasti ukrepov, s katerimi bi zajezili nesmotrno porabo sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Svoje pripombe je dala tudi stroka, ki je med drugim opozorila na nedoločnost oz. nejasnost pri opredelitvi finančnega kritja nadstandardnih storitev, nasprotujejo tudi temu, da bi posameznik moral kriti stroške zdravljenja v primeru necepljenja oz. za zaplete samoplačniških zdravstvenih storitev.
Onkološki bolniki so opozorili, da čas njihove rehabilitacije poteka različno dolgo, tudi več kot leto dni, tako da so proti omejitvi bolniške na eno leto.
In čeprav je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izrazila željo oz. pričakovanje, da bo zakon sprejet do konca leta, pa so v delu politike skeptični, ali je sploh možno ta zakon uskladiti in pripeljati do sprejema v DZ še v času mandata te vlade. Kritike na zakon namreč letijo tudi iz koalicijskih vrst. Po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja iz zakona ni videti, da bi bili v ospredju bolnik, izboljšanje zdravstvenega sistema in njegove učinkovitosti.
Zakon o lekarniški dejavnosti
Zdravstveno reformo tvori tudi že sprejet zakon o lekarniški dejavnosti. Zakon med drugim prepoveduje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, določa mrežo lekarn na primarni ravni ter predvideva brezšivno lekarniško skrb, po kateri bodo lahko bolniki ob odpustu iz bolnišnice dobili potrebna zdravila za čas do prvega obiska pri svojem zdravniku.
Zakon med drugim predvideva, da lahko presežke, ki jih ustvari javni lekarniški zavod, namenijo izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti. Prepoveduje pa zbiranje t. i. točk zvestobe za zdravila.
Kot organizacijski obliki v lekarniški dejavnosti zakon ohranja javni lekarniški zavod, katerega ustanovitelj je ena ali več sosednjih občin skupaj, ter koncesionarja, ki mora biti magister farmacije z veljavno licenco. Koncesijo pa bodo lahko po novem podelili najmanj za 15 in največ za 30 let.
Tudi pri sprejemu tega zakona v koaliciji ni šlo gladko. Gantar je večkrat opozoril na nedorečenosti v predlogu zakona, zaradi tega so prvič ob obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu sklenili, da opravijo še javno razpravo o njem.
Zakon o pacientovih pravicah
V medresorskem usklajevanju pa je trenutno predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki je šla v javno razpravo s podporo vseh treh koalicijskih strank. Novela omejuje čakalni čas v ambulanti na pol ure. Predvideva, da bodo čakalne sezname vodili po zdravstveni storitvi v zavodu, lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, če storitev opravlja več ljudi.
Medtem, ko so zdaj stopnje nujnosti na napotnici nujno, hitro in redno, pa naj bi bila po novem dodana še stopnja zelo hitro. Ob takšni stopnji nujnosti bo morali bolnika obravnavati v dveh tednih, medtem ko se roki za ostale stopnje nujnosti ne spreminjajo. Bolniki s stopnjo nujno bodo morali napotnico uveljavljati še isti oz. naslednji dan.
Novela tudi določa, da bo bolnik za določeno storitev lahko vpisan le na en seznam. Če bo bolnik želel pregled pri točno določenemu zdravniku, pa po predlogu novele časovne omejitve čakanja ne bodo veljale. Predlog novele tudi predvideva, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev morali stopiti v stik z vsakim bolnikom, ki je na čakalnem seznamu.
Poleg omenjenih se je ministrstvo lotilo tudi zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov ter zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki pa sta še v izhodiščih.
