Zagovornik Lobnik je nedavno v pogovoru za STA opozoril, da še vedno nima na voljo finančnih, prostorskih in kadrovskih možnosti za nemoteno delo po zakonu. Sredstva iz državnega proračun v višini 200.000 evrov na leto po njegovih besedah zagotavljajo zaposlitev predstojnika, pravnice, ki je začela delati pred dnevi, in še eno ali dve zaposlitvi. Za normalno delovanje pa bi po njegovih besedah potrebovali približno 25 ljudi.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predlogu zagovornika sledilo in predlagalo vladi povišanje sredstev na letni ravni za pol milijona evrov. A je bil predlog po besedah ministrice Anje Kopač Mrak zavrnjen, saj v skladu s pravili ministrstvo v imenu samostojnega proračunskega uporabnika ne more predložiti takšnega predloga.
Na ministrstvu za finance pa poudarjajo, da je bil predlog ministrstva za delo v nasprotju z zakonom o javnih financah in zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018, zato so mu tudi nasprotovali.
Kot so dodali, je v skladu z javnofinančno zakonodajo proračunskim uporabnikom vedno mogoče zagotoviti dodatna sredstva, če jih zaradi nepredvidljivih okoliščin niso mogli načrtovati ali jih niso mogli načrtovati v celoti. V tem primeru se dodatna sredstva zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve.
To je še posebej pomembno ob vzpostavljanju delovanja novih proračunskih uporabnikov, kot je zagovornik načela enakosti. Glede na to bomo v skladu z javnofinančnimi predpisi in na podlagi ustreznih obrazložitev zagovorniku zagotovili dodatna sredstva za obratovalne stroške in najemnine. V konkretnem primeru ocenjujejo, da bi lahko dodatna sredstva v letu 2017 znašala 50.000 evrov, so zapisali za STA.
Ob tem so zapisali, da predlog zakona, ki opredeljuje delo in ustanovitev zagovornika načela enakosti, že v uvodni obrazložitvi predvideva zagotovitev proračunskih sredstev v višini 200.000 evrov na leto. Toliko sredstev je bilo za delovanje zagovornika tudi zagotovljenih v letošnjem proračunu. To vključuje sredstva za plače zaposlenih, raziskave in osveščanje ter materialne stroške - tako, kot je ministrica Kopač Mrakova predlagala v svojem zakonu.
Iz tega istega zakona izhaja tudi, da predlagano število zaposlenih temelji na natančni preučitvi obveznosti in nalog, ki jih mora organ opravljati v skladu z direktivami EU, mednarodnimi pogodbami in nacionalnimi zavezami s področja preprečevanja diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin.
Izpostavljajo tudi, da je Kopač Mrakova v zakonu zapisala oceno, da bo zagovornik iz programov Evropske komisije REC, EaSI, Kohezijskih sredstev, EGP in Norveškega finančnega mehanizma lahko pridobil sredstva v višini okvirno 100.000 evrov na leto, kar bi lahko vključevalo tako sredstva za izvajanje nalog kakor tudi za nove zaposlitve. "Verjamemo, da se bile ocene ministrice Anje Kopač Mrak točne in da temeljijo na realnih podatkih ter predpostavkah," so zapisali za STA.
Lobnik je za STA izrazil razočaranje nad umikom pripravljenega predloga ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sprašuje pa se, kje v resnici tičijo razlogi za umik.
Ob tem so se oglasili v Zavezništvu, ki so ob svetovnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji opozorili na nezmožnost delovanja urada zagovornika načela enakosti, ki bi v osnovi moral delovati v interesu državljank in državljanov. Na to je Lobnik opozarjal že od začetka nastopa svoje funkcije, so navedli.
Zato po njihovi oceni še posebej bode v oči, da je bil minuli sklep ministrstva za delo "očitno namenjen le za čas obiska komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in zato pozneje umaknjen". V Zavezništvu se tako sprašujejo in hkrati tudi ocenjujejo, da vladi očitno ni v interesu, da bi se konkretno in učinkovito spopadla v boju proti diskriminaciji - "obljube in prizadevanje na deklaratorni ravni brez dejanj ne pomenijo nič".
O umiku predloga je danes že poročal časopis Večer.
