Nasilje v zvezni državi Rakhine na zahodu Mjanmara je izbruhnilo oktobra lani, potem ko so napadalci, oboroženi s pištolami in hladnim orožjem, napadli mjanmarske vojake v mestu Maungdaw, kjer živi muslimansko prebivalstvo.
Vojska se je odzvala s štirimesečnim vojaškim posredovanjem proti pripadnikom Rohingye, v katerem je po ocenah ZN umrlo več sto pripadnikov manjšine, 74.000 ljudi pa je zapustilo območje. ZN so februarja sporočili, da so vojaki poleg pobojev izvajali tudi množična posilstva in mučili pripadnike manjšine.
Te očitke naj bi zdaj preverila misija ZN, ki jo bodo sestavljali sodnomedicinski izvedenci ter strokovnjaki za spolno nasilje.
Mjanmar preiskavi ZN nasprotuje, češ da bo zgolj dodatno zapletla razmere. Veleposlanik Mjanmara pri ZN v Ženevi Htin Lynn je poudaril, da je njegova država že uvedla preiskavo očitkov o zlorabah.
Muslimanski manjšini Rohingya - v Mjanmaru živi okoli milijon njenih predstavnikov - v pretežno budističnem državi zanikajo pravico do državljanstva ter jim omejujejo številne druge pravice. Za tamkajšnjo vlado gre za Bengalce ali nezakonite priseljence iz Bangladeša, čeprav večina živi v Mjanmaru že vrsto generacij. Uradna mjanmarska preiskava vojaške operacije je zanikala, da bi se v času operacije dogajal genocid nad pripadniki manjšine.
