Predlog za odredbo o preiskavi prinaša znane očitke in argumente, ki vse od podržavljanja bank in njihove sanacije konec leta 2013 prihajajo s strani razlaščenih malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti. Nanašala pa se je na preiskave v Banki Slovenije, NLB ter revizijskih hišah Deloitte in Ernst & Young, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad izvedel v začetku lanskega julija.
Kot pišeta Delo in spletne Finance, je utemeljen sum zlorabe uradnega položaja očitan guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanjima viceguvernerjema Stanislavi Caprirolo in Janezu Fabijanu ter Tomažu Čemažarju iz centralne banke. Teza tožilstva je, da so se zavedali, da poročila o stanju NLB niso bila izdelana v skladu s pravili in sprejemljivimi podlagami, zato ni bilo pravne podlage za izredne ukrepe v NLB.
Iz odredbe, kot izpostavljata Delo in portal Siol.net, izhajajo tudi nasprotujoče izjave vodilnih na Banki Sloveniji glede odredb o sanaciji bančnega sistema ter koga od sodnikov, ki so na registrskem sodišču decembra 2013 vpisovali domnevno sporne sklepe o dodatnem kapitalu bank, je guverner nekaj mesecev pozneje vabil na kosila ter kdo in zakaj je njegovo vabilo zavrnil.
V Banki Slovenije, kjer so se na očitke v zvezi s postopki pri sanaciji bank že večkrat odzvali, so za STA navedli, da se na današnje poročanje medijev in javno objavo vsebine odredbe dodatno ne bodo odzivali. So pa izpostavili, da gre le za sume domnevnih nepravilnosti.
Na objave so se takoj odzvali v obeh stanovskih združenjih malih delničarjev, kjer si že dlje časa prizadevajo za guvernerjev odpoklic. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je danes izrazilo obžalovanje, da v Banki Slovenije "nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili". Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa je znova pozivalo k postopkom za guvernerjevo razrešitev.
V MDS so policijo pozvali, naj v najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta saga vsaj delno premaknila z mrtve točke, vlado pa k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije pripravlja ministrstvo za finance in s katerim naj bi omogočili učinkovito pravno varstvo za izbrisane imetnike v leta 2013 podržavljenih bankah.
V VZMD so iz odredbe izpostavili to, da je NLB v bilanci konec septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital, a ga je Banka Slovenije popravila v negativnega in izvršila izbrise. Na nedopustnost tega so v VZMD odgovorili z vložitvijo naznanil sumov kaznivih dejanj in kazenskih ovadbo, so spomnili, po njihovem pa bi moral v povezavi z navedbami o dogajanju glede sodnega registra odreagirati tudi sodni svet.
