Zunanji minister Karl Erjavec je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi z naslovom Ovse včeraj, danes, jutri, poudaril, da je bil Ovse prva mednarodna organizacija, v katero se je vključila samostojna in mednarodno priznana Slovenija. Po njegovih besedah Slovenija tudi danes ostaja zagovornica načel in zavez Ovseja. Kot enega pomembnih dosežkov Slovenije v organizaciji je minister izpostavil predsedovanje organizaciji leta 2005, kar je bila zanjo prva tovrstna izkušnja. "Dokazali smo, da znamo in zmoremo," je dejal.
V imenu generalnega sekretarja Ovse Lamberta Zannierja, ki je zaradi bolezni odpovedal obisk v Ljubljani, je prisotne nagovoril direktor Centra Ovseja za preprečevanje konfliktov Marcel Peško, ki velja za drugega človeka organizacije. Dejal je, da so razmere danes drugačne kot pred 25 leti, ko se je organizaciji pridružila Slovenija. Trenutno je glavni vir napetosti in nestabilnosti v Evropi Ukrajina, kjer ima Ovse tudi svojo misijo. Po njegovem ne bi smeli pozabiti niti na zamrznjene konflikte v Moldaviji in na Južnem Kavkazu ter na Zahodni Balkan, ki se v zadnjem času sooča z izzivi, kot so val migrantov, tihotapljenje ljudi in vračanje borcev skrajne Islamske države.
"Soočamo se s prepletanjem transnacionalnih in globalnih izzivov, kakršnemu doslej še nismo bili priča," je dejal in omenil terorizem, kibernetski kriminal, migrantsko krizo in podnebne spremembe, na katere se je družba odzvala z vse večjim populizmom. S takimi izzivi po njegovem mnenju lahko učinkovito opravimo le z usklajenimi ukrepi. Dejal je še, da moramo najti nov način sodelovanja v zadevah, ki so v skupnem interesu vseh.
Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo slovensko zunanje ministrstvo, so se med drugim dotaknili slovenskega pridruževanja organizaciji. "Strašno smo se trudili priti zraven," je priznal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Posebni predstavnik Ovseja za Jugovzhodno Evropo Roberto Battelli je ocenil, da je bila Slovenija v organizaciji "vedno intenzivno in konkretno prisotna".
Nekdanji vodja urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Janez Lenarčič je zgodovino Kvse in Ovseja razdelil na tri obdobja - hladno vojno, zlato dobo v 90. letih prejšnjega stoletja ter čas kriz in napetosti, ki traja še danes. Gibalo organizacije pa so bili, so in bodo ostali človekova dimenzija ter odnosi med ZDA in Rusijo.
Predsednik Evroatlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je predstavil varnostne vidike v vseh treh obdobjih, pri čemer je največ pozornosti posvetil vsebinskemu izrivanju Ovseja s področja varnosti po hladni vojni, kar je posledica širitve EU in Nata na vzhod. "Ustvarilo se je ozračje, da Ovse ni več potreben," je dejal. A izkazalo se je, da EU in Nato ne moreta urejati konfliktov med svojimi članicami, Ovse pa je bil edini, ki je lahko odigral konstruktivno in pozitivno vlogo v konfliktu v Ukrajini.
Namestnica vodje posebne opazovalne misije Ovseja v Ukrajini Aleška Simkić se je s tem strinjala in poudarila, da se je v Ukrajini Ovse prelevil tudi v mirovno organizacijo, ki deluje na konfliktnem območju.
Sogovorniki so se strinjali, da bo organizacija obstala. "Ovse je obsojen na svoj obstoj, ker je enkraten," je dejal Lenarčič in pojasnil, da nobena regionalna organizacija nima takega članstva. Rupel veliko vlogo Ovseja vidi na področju svobode medijev in opazovanja volitev, Batttelli in Bebler pa sta izpostavila nujnost povečanja učinkovitosti organizacije. Prvi priložnost za to vidi v krepitvi medparlamentarne dimenzije ter zaupanja med sodelujočimi državami, drugi pa v boljšem sodelovanju med institucijami Ovseja.
