Zupančič je leta 2014 na ljubljansko okrajno sodišče vložil zahtevo za sodno varstvo, ker pa na zaslišanje kljub vabilu ni prišel in svojega izostanka kljub opozorilu o posledicah, ki so bile zapisane v vabilu, ni pravočasno opravičil, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 61. člena zakona o prekrških štelo, da je zahtevo umaknil.
Njegovo poznejšo pritožbo je zavrnilo tudi višje sodišče, v njej pa je navajal kršitev pravice do sodnega varstva. Ob tem je vložil pobudo za ustavno presojo že omenjenega člena zakona o prekrških, ki naj bi bila po njegovem mnenju v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva v prvem odstavku 23. člena ustave.
Kot je v ustavni pritožbi navajal Zupančič, se zaslišanja zaradi nepredvidene službene obveznosti v zvezi z njegovim županovanjem ni mogel udeležiti in je zato naslednji dan sodišču poslal opravičilo za svoj izostanek.
Izpodbijani člen sodišču sicer nalaga, da z namenom sankcioniranja vlagateljeve opustitve procesnega dejanja, v tem primeru zaslišanja v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, zavrže zahtevo, ne da bi se do nje vsebinsko opredelilo in preverilo kršitve, kar mora sicer sodišče storiti po uradni dolžnosti.
Ker po poteku osemdnevnega roka tega pravnega sredstva ni več mogoče vložiti, za vlagatelja to pomeni odvzem sodnega varstva zoper odločbo prekrškovnega organa in zato poseg v pravico do sodnega varstva.
Čeprav je želja vlade po večji učinkovitosti in ekonomičnosti sodnih postopkov, kar zagotavlja z zahtevo za spoštovanje sodnih odredb, prepovedjo špekulativnega vlaganja zahtev za sodno varstvo in izmikanja postopku o prekršku, legitimna, pa je sankcioniranje zahteve z odvzemom sodnega varstva zaradi neopravičene neudeležbe na zaslišanju po mnenju ustavnih sodnikov nesorazmerno s ciljem.
Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 9. marca s sedmimi glasovi za in enim proti, razveljavilo tretji odstavek 61. člena zakona o prekrških. Ker izpodbijana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena ustave, je ustavno sodišče hkrati odločilo, da tudi izpodbijani sodni odločbi okrajnega in višjega sodišča kršita pritožnikovo pravico do sodnega varstva.
