Konec maja bodo minila že štiri leta, odkar je DZ v ustavo zapisal, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Srednjeročno in dolgoročno lahko torej porabimo le toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami.
Nalogo, da bdi nad spoštovanjem tega pravila, je izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu že poleti 2015 zaupal fiskalnemu svetu, ki pa ga je Slovenija dobila šele v četrtem poskusu minuli torek. V njem sta poleg profesorja na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti Kračuna še Alenka Jerkič iz stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju in Tomaž Perše iz Finančne uprave RS.
Vsi trije so se sestali že v sredo, dan po imenovanju, da bodo začeli delovati s polno močjo, pa bo potrebnega še nekaj časa. Z računskim sodiščem, kjer bodo imeli sedež, se trenutno dogovarjajo glede administrativno-tehničnih opravil, izpopolniti pa morajo tudi še svojo sestavo, saj jim zakon za strokovno pomoč daje na voljo štiri javne uslužbence.
"Nekaj časa bo še trajalo, preden bomo povsem operativni," je dejal Kračun, a dodal, da bodo ne glede na to vključeni v pripravo nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ju mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do konca aprila. "Fiskalni svet lahko uporablja rezultate analiz drugih državnih organov in na osnovi tega bo sprejel svojo oceno, pa seveda tudi na osnovi gledanj, mnenj in raziskav članov," je pojasnil.
Priznal je, da je populizem, ki se krepi v Evropi in tudi v Sloveniji, problem. A fiskalni svet mora predvsem delovati strokovno, kompetentno in kredibilno in v tem je lahko njegova moč. "Seveda mora biti neodvisen organ in naša težnja je, da ga zgradimo kot neodvisen organ za ocenjevanje fiskalne politike, kot določa tudi zakon o fiskalnem pravilu," je poudaril.
Do vprašanja, ali ni morda fiskalno pravilo preveč strogo, se Kračun ne želi opredeljevati. "Fiskalno pravilo je takšno kot je, njegov namen predvsem je, da preprečimo fiskalno neodgovornost," je dejal.
Po drugi strani pa meni, da je potrebna ustrezna makroekonomska ocena fiskalnih ukrepov. "Če so ti prestrogi in je težnja po zniževanju javnega dolga preambiciozna, potem lahko to zavre gospodarsko rast in poveča brezposelnost," je dejal. Seveda pa po njegovem mnenju tudi ni mogoče tolerirati lahko obljubljenih rešitev, ki temeljijo na zadolževanju.
Trenutno sicer ne vidi nevarnosti, ki bi prežale na trdnost slovenskih javnih financ. "Odkar se je pred dvema letoma vrnila gospodarska rast, prihaja do pozitivnih stopenj gospodarske rasti, brezposelnost se znižuje, tako da lahko ocenimo, da so javnofinančna gibanja ugodna," je dejal. Kadar je prisotna gospodarska rast, pa so vsi problemi manjši in lažje rešljivi.
Zmanjšuje se tudi primanjkljaj, počasneje pa dolg, a to je po njegovih besedah "posledica vsega tistega, kar se je dogajalo: najprej prepočasnega odziva na hud padec gospodarske rasti, potem pa tudi ukrepov za sanacijo bank".
