Kot je uvodoma povedal Ljubo Žnidar (SDS), trenutno teče četrto leto evropske perspektive 2014-2020. Do konca novembra 2016 je bilo izplačanih zgolj 87,2 milijona evrov od skupaj 3,2 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo iz naslova črpanja, je dejal.
V SDS so tako že na matičnem odboru predlagal sklep, s katerim bi odbor vladi ter njeni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko priporočil, naj poleg pospešitve dela v treh mesecih poročata o sprejetih ukrepih za izboljšanje črpanja sredstev. Člani odbora so sklep zavrnili, DZ danes tako o sklepu ni glasoval.
Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je poudarila, da je Slovenija po vstopu v EU postala upravičena do sredstev evropske kohezijske politike in v določenih letih res ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev. Kljub znanju in kadrom se je zgodilo, da je bila Slovenija v letih 2007 in 2008 neto plačnica v evropski proračun.
"Zgodile so se spremembe, tako institucionalne kot kadrovske. V 12 letih pet organov upravljanja, pet različnih institucij na čelu tega kompleksnega sistema. Menjavali so se predstojniki, teh je bilo še več kot institucij in z njimi so se menjali tako vodstveni kot drugi kadri. Z njimi je odšlo znanje in usposobljenost. Zaostanki na nekaterih programih so bili tako veliki, da nam je grozila več stomilijonska izguba sredstev. In vendar se to ni zgodilo," je poudarila.
Ob tem je dejala, da se sedaj v sistemu čuti stabilnost, saj ni menjave vodilnih kadrov. "V prejšnji finančni perspektivi je Slovenija počrpala vseh 4,1 milijarde evrov. Slovenija je skočila z 19. mesta na 4. mesto med vsemi državami članicami. Bila je uspešna med tistimi državami, ki so uspele do sedaj iz Bruslja potegniti vsa možna sredstva. Poleg tega smo sočasno postavljali tudi vse potrebno, da se je začelo izvajanje programskega obdobja 2014-2020, ki se končuje leta 2023," je dejala ministrica.
Poudarila je, da so ta sredstva na voljo še polnih sedem let. "A kljub temu, da so praktično šele dve leti v izvajanju, se že ukvarjamo s tem, kako nam ne gre. Pa vendar smo do danes izdali 186 odločitev o podpori, to je tretjino razpoložljivih sredstev, kar v številkah predstavlja nekaj več kot 920 milijonov evrov. Ta sredstva danes poganjajo projekte in programe sofinanciranih iz vseh treh skladov evropske kohezijske politike," je dejala ministrica.
Tudi ona je ocenila, da ni potrebe, da se spreminja sistem poročanja, ki je utečen in daje DZ pregled nad tem, kaj se dogaja na tem področju.
Janko Veber (SD) je izpostavil pomen pravočasnega začetka priprav na spremembe, saj da smo v aktualno finančno perspektivo vstopili z zamudo. "Toda ta zamuda je temeljila predvsem na aktivnosti v letih 2011 in 2012, ko bi morale biti priprave na začetek novega programskega obdobja visoko intenzivne, vendar so se drastično skrčile državne investicije, sofinanciranje projektov ter seveda tudi zanemarile vsebinske spremembe kriterijev financiranja, ki so se takrat že pripravljale na nivoju EU za novo evropsko finančno perspektivo," je dejal poslanec. Zato po njegovih besedah ni nenavadno, da smo v aktualno proračunsko obdobje vstopili premalo usklajeni v prioritetah in tudi premalo operativno pripravljeni na črpanje.
Kohezijska sredstva so ključna razvojna sredstva do katerih država lahko dostopa, je spomnil Miha Kordiš (ZL). Meni, da je bolj kot to, ali bomo počrpali vse, pomembno to, kam bomo počrpana sredstva namenili. "Kohezijska sredstva niso podarjena sredstva in niso dobitek na lotu," je dejal.
Jožef Horvat (NSi) ima občutek, da so lokalne skupnosti potisnjene v ozadje pri črpanju sredstev. Pričakuje, da se bo prenovil operativni program izvajanja kohezijske politike v programskem obdobju 2014 - 2020, s poudarkom na zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje projektov lokalnih skupnosti.
Da služba vlade za regionalni razvoj že sedaj vsake tri mesece na odboru DZ za zadeve EU poroča o stanju na področju izvajanja evropske kohezijske politike, pa je spomnil Kamal Izidor Shaker (SMC). Dodal je, da je Slovenija do konca leta 2015 uspela počrpati vsa možna sredstva in tako programsko obdobje 2007-2013 zaključila z maksimalnim izkoristkom razpoložljivih sredstev. "To programsko obdobje je Sloveniji prineslo več kot 5000 uresničenih projektov, poleg tega pa je omogočilo odprtje 5900 delovnih mest," je spomnil.
Marinka Levičar (DeSUS) je poudarila, da je kohezijska politika vezana na sedemletne programe, zato spremljanje koriščenja v posameznem letu ne daje celovite slike o uspešnosti v večletnem obdobju. Dodatno poročanje, kot to priporoča SDS, po njenem mnenju ne bi ponudilo novih informacij, saj so poročila že redna.
