Direktor raziskav in razvoja na inštitutu Jure Stojan je kot tri glavne dileme o privatizaciji uvodoma izpostavil javno proti zasebnemu, domače proti tujemu in strateško lastništvo proti nestrateškemu. Dejal je, da v slovenski družbi obstajajo določena načela glede lastništva podjetij, a nastanejo dileme, ko ta načela trčijo z resničnostjo.
Ekonomist Bogomir Kovač je kot težavo Slovenije na tem področju izpostavil nejasnost, ali smo v okviru korporativnega upravljanja dovolj učinkoviti. Sam je prepričan, da nismo, ob tem pa je poudaril, da določena lastniška struktura ni zagotovilo za učinkovitost.
Zavzel se je za ustanovitev izobraževalnega programa za korporativno upravljanje, saj bi morali biti korporativni upravljavci po njegovem mnenju certificirani profesionalci.
S Kovačem se je strinjal ekonomist Anže Burger, ki je krivdo med drugim pripisal slabemu gospodarskemu vzdušju v Sloveniji nasploh. Po Burgerjevih ocenah je "premalo prevetreno, premalo konkurenčno in s premalo dobrih podjetij, ki druga silijo v bolj učinkovito upravljanje".
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je izpostavil, da ne drži, da so domači lastniki nujno slabi. V vseh panogah je pomembno, kakšna je koncentracija na trgu, "nekdo z veliko utežjo pa lahko diktira dobro ali slabo", je prepričan.
Slišati je bilo tudi kritike, da nas že samo vprašanje za ali proti privatizaciji sili v ideološko razmišljanje. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novković je dejal, da lahko slabo delujeta tako povsem privatizirana družba kot družba, kjer je lastništvo podjetij v rokah države.
Država po njegovih beseda vstopa v podjetja, ki imajo zelo visoko raven korporativnega upravljanja, Arhar pa je ob tem poudaril, da se je v primeru bank država kot njihova lastnica celo po zakonu dolžna odzvati na poslovne težave.
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič je bil ob tem kritičen do tega, da posamezniki, ki so odgovorni za ogromno bančno luknjo, še vedno zasedajo najodgovornejše položaje. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pa je opozorila na politični vpliv, ki je danes po njenih ocenah močnejši kot včasih in prisoten na skoraj vseh področjih.
Da politična negotovost močno okrni možnosti učinkovitega menedžerskega upravljanja, se je strinjal Rasto Ovin s Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor. Resničnost tega po njegovih besedah dokazujejo primeri, ko novi, od politike neodvisni lastnik, naredi očitno razliko v poslovanju.
Udeleženci posveta so v veliki meri izrazili naklonjenost privatizaciji, a so ob tem opozorili, da je treba v določenih primerih njeno upravičenost presoditi glede na konkretno podjetje.
Posvet je po besedah direktorja inštituta Tineta Kračuna del programa Izzivi prihodnosti, s katerim želijo ustvariti platformo za izmenjevanje mnenj, izkušenj in dobrih praks med poslovno, akademsko in družbeno sfero.
