Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je dolžan kriti storitve zdravstvene nege le za zavarovance v domovih za starejše, ki so javni zavod ali pa imajo koncesijo. V domovih za starejše brez koncesije pa varovanci te storitve sami plačujejo. Po Sušljevih besedah je nekaj primerov, ki bodo šli na sodišče zaradi takšne ureditve. So pa v nekaterih domovih primeri dobre prakse, ko zdravniki iz bližnjega zdravstvenega doma obravnavajo tudi varovance v domu za starejše, je dejal Sušelj za STA.
Varuhinjo je tudi zanimalo, kako je z zavračanjem zavarovancev, ki imajo bolnišnične okužbe, v domovih za starejše. Sušelj je pojasnil, da so se sestali s predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in se dogovorili o dodatnem izobraževanju zaposlenih v domovih glede obravnave takšnih bolnikov. Po njegovih besedah so bile tudi ideje, da bi vse varovance pred sprejemom v domove starejših testirali na bolnišnične okužbe, a stroka pravi, da to ni smiselno ali potrebno.
V pogovoru sta se Nussdorferjeva in Sušelj dotaknila tudi pravice do zdravljenja v tujini, pri čemer so se pripombe nanašale tudi na to, da te pravice niso urejene na zakonodajni ravni. To področje je na zakonodajni ravni urejeno s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, rešitve pa so po Sušljevih besedah urejene celovito.
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu po Sušljevih besedah bolje ureja tudi prisotnost staršev pri izvajanju rehabilitacije otrok, ki so daljše od 30 dni. Trenutna zakonodaja namreč ne predvideva, da bi bil bolniški stalež za starše v takšnih primerih lahko daljši od 30 dni.
Prav tako predlagani zakon po njegovih navedbah na bolj sistematičen način ureja vprašanja obveznega zavarovanja otrok. V praksi se namreč pogosto zgodijo težave, ko starši, po katerih so otroci zavarovani, ostanejo brez zavarovanja. Predlog zakona predvideva, da bo ZZZS na svoji podlagi zavaroval otroke, katerih starši nimajo zavarovanja.
Varuh se je srečal s primeri, ko so delodajalci delavce iz zdravstvenega zavarovanja odjavili za nazaj. Sušelj je dejal, da sedanja ureditev omogoča, da ZZZS upošteva odjavo z zavarovanja za nazaj. Če pa je delavec vmes koristil zdravstvene storitve, poskušajo od delodajalca izterjati znesek za te storitve.
Sušelj pravi, da sta se z varuhinjo dogovorila, da bosta vzpostavila trajen odnos sodelovanja in da bosta čim bolj redno reševala odprta vprašanja.
