KPK je namreč od izdajatelja portala Siol.net, podjetja TSmedia zahtevala, naj razkrije vir informacij, ki so jih novinarji portala uporabili v prispevku o nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prispevek je govoril tudi o tem, da se je predsednik KPK Boris Štefanec v postopku ugotavljanja nepravilnosti pri imenovanju znašel v konfliktu interesov.
O zahtevi KPK je v začetku marca poročal tudi časnik Večer in na kratko povzel vsebino spornega članka portala Siol.net, nato pa je KPK podobno zahtevo naslovila tudi na časnik.
Na slednje so se v sredo odzvali v DNS, kjer so KPK pozvali, naj preneha s stopnjevanjem pritiskov na delo novinarjev. Menijo namreč, da je zahteva tako v primeru portala kot časnika v nasprotju z mednarodnimi standardi zaščite virov, ki so pogoj za preiskovalno novinarstvo in učinkovit nadzor oblasti.
V KPK so danes odgovorili, da spoštujejo delo novinarjev, saj da so njihovi prispevki pogosto pomemben vir informacij v postopkih KPK, mora pa slednja "v dani situaciji zagotoviti nedotakljivost enega od bistvenih institutov, ki definirajo njeno področje dela, zaščite prijaviteljev". Brez tega namreč KPK "ne more zagotavljati izvajanja svojega osnovnega poslanstva, preprečevanja korupcije", so zapisali v odzivu za STA.
Navajajo, da bi KPK postopala "nedopustno, kaznivo in v nasprotju s standardi pravne države", če bi "od uvedbe in izvedbe ustreznih postopkov v zvezi s sumom razkritja identitete prijavitelja odstopila le zato, ker bi takšno razkrivanje zagrešil medij". "Tako komisija ne more odstopiti od vpeljanih postopkov," so poudarili.
V KPK so znova opozorili, da je pravna podlaga za ugotavljanje prekrška novinarjev zaradi razkritja prijavitelja, o kateri DNS dvomi, da obstaja, povsem nedvoumna. Kot so pojasnili, je v okviru pristojnosti, ki jih KPK nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, le-ta dolžna začeti postopek zoper osebo, ki v nasprotju s četrtim odstavkom 23. člena zakona ugotavlja ali razkrije identiteto prijavitelja.
"V konkretnem primeru je novinar v članku, ki je bil javno objavljen, poimenoval posameznika z osebnim imenom in navedel, da je za njegov prispevek ta posameznik potrdil, da je zadevo prijavil komisiji, drug novinar pa je naknadno v svojem prispevku to vsebino, vključno z osebnimi podatki o prijavitelju, povzel. Takšni ravnanji pomenita sum kršitve četrtega odstavka 23. člena zakon o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali v KPK.
Po navedbah KPK je zato pooblaščena oseba komisije kot prekrškovnega organa na podlagi suma kršitve, vezane na zaščito prijavitelja, tako v primeru TSmedia kot Večera uvedla prekrškovna postopka. V KPK sicer menijo, "da je vir informacij lahko le nekdo znotraj komisije, ki je s svojim delovanjem kršil določila v zvezi z zaščito prijavitelja ter svoje delovne obveznosti in bi zato moral biti ustrezno sankcioniran".
Ker je takšno ravnanje tudi kaznivo, je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa bila dolžna pozvati TSmedia k posredovanju podatkov, so izpostavili v KPK. Dodali so, da bo KPK s postopki nadaljevala in zahtev do TSmedie in Večera ne bo umaknila: "Tudi v prihodnje bo komisija izvajala svoje zakonske dolžnosti in obveznosti ter se pri tem ne bo uklonila niti grožnjam s posredovanjem zoper njo in njenim dejanjem v mednarodnem prostoru."
V DNS so namreč napovedali, da bodo s posegi KPK v svobodo govora seznanili evropsko in mednarodno zvezo novinarjev ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
