Člani Rekoma so na današnji novinarski konferenci v Zagrebu pozvali vladne ustanove, naj jim omogočajo dostop do podatkov in dejstev o dogodkih med vojnami v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in na Kosovu. Začetek procesa bi po oceni Rekoma prispeval k zaupanju in spravi v regiji.
Hrvaški politični analitik Žarko Puhovski je poudaril, da Rekomu ni uspelo dobiti hkratne podpore v vseh omenjenih državah, temveč so jih podpirali le posamezni voditelji v posameznih državah, ki so bili kasneje poraženi na volitvah, z njihovim odhodom iz politike pa je tudi Rekom izgubil podporo.
Puhovski pa je izpostavil, da Rekom nima podpore tistih, ki sicer nenehno ponavljajo, da je treba razjasniti tragične usode žrtev in pogrešanih.
"Prav ti politiki spodkopavajo resne poskuse, da bi prišli do podatkov, ker bi soočanje z zgodovino pomenilo, da bi se iz mitske podobe prestavili v dejstva, ki jih ni mogoče uporabljati v politične in ideološke namene," je še dejal Puhovski. Dodal je, da politični odločevalci blokirajo proces tudi zaradi tega, ker soočanje z zgodovino izvajajo parcialno, saj izpostavljajo in upoštevajo samo določene dogodke iz vojn, ostale pa zanemarjajo.
Po navedbah Puhovskega je v vojnah na območju bivše Jugoslavije konec minulega stoletja umrlo več kot 125.000 ljudi.
Nataša Kandić iz beograjskega Sklada za humanitarno pravo je pojasnila, da so v Rekomu zabeležili in popisali 23.000 umrlih med vojno, dodatnih 12.000 pa je v dokumentih Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. "Obstaja pa še približno 80.000 žrtev, za katere je potrebno ugotoviti identiteto in okoliščine smrti," je povedala.
"Mi ne zahtevamo ene resnice in tudi ne uradne resnice, temveč iščemo dejstva, da bi ostalo zgolj malo prostora za laži in potvarjanje," je še dejala Kandićeva.
Rekom je mišljen kot meddržavna komisija, ki naj bi delovala v okviru parlamentov držav zaradi ugotavljanja dejstev o vojni. Predvsem so usmerjeni na imena in okoliščine smrti ljudi, ko so izgubili življenja v vojnah na območju bivše skupne države v 90. letih prejšnjega stoletja.
