c S

Zaključuje se javna obravnava predloga novele zakona o gimnazijah

24.03.2017 09:17 Ljubljana, 24. marca (STA) - Končuje se javna razprava o predlogu novele zakona o gimnazijah, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Predlog med drugim uvaja nekaj novosti, povezanih z natančnejšo opredelitvijo trajanja statusa dijaka v srednjem gimnazijskem izobraževanju in možnostmi prestopanja ter ponavljanja.

Predlog novele opredeljuje tudi vzporedno izobraževanje, izboljšanje dostopnosti izobraževanja tujcem in zagotavljanje tečaja slovenščine.

Umešča pravice in dolžnosti dijakov, ki so do zdaj opredeljeni v podzakonskih aktih, opredeljuje zagotavljanje sistema spremljanja kakovosti, pogojev bivanja v dijaških domovih ter natančnejše opredeljuje tudi redno in izredno izobraževanje, so na ministrstvu za izobraževanje navedli ob začetku javne razprave.

Predlog določa, da se lahko status dijaku podaljša največ za eno šolsko leto, in sicer zaradi ponavljanja letnika ali prestopa v isti letnik drugega izobraževalnega programa.

Dijaku s posebnimi potrebami, dijaku, ki se vzporedno izobražuje, perspektivnemu in vrhunskemu športniku, dijaku zaradi starševstva, bolezni ali izjemnih družinskih oziroma socialnih okoliščin, se lahko trajanje statusa izjemoma podaljša tudi za dve šolski leti.

Predlog pravi, da se lahko tuji državljani v gimnazijah izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so sami ali je vsaj eden od staršev rezident Slovenije.

Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji ter niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, predlog določa, da šola zanje ob začetku šolskega leta organizira obvezni intenzivni tečaj slovenščine.

Predlog novele opredeljuje tudi pojem nadarjenih dijakov. To so dijaki, "ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu". Izobraževanje takšnih dijakov se lahko izvaja tako, da se jim prilagodi metode in oblike dela oziroma se jim ponudi druge zahtevnejše vsebine namesto predpisanih, je zapisano v gradivu.

Natančneje zakonski predlog določa tudi dolžnosti dijaka. Med drugim določa, da lahko šola dijaku ustno prepove prisotnost pri pouku, če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje drugih. Prepoved lahko traja največ do konca pouka tistega dne ali do zaključka postopka vzgojnega ukrepa izključitve.