Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) je namreč na vlado naslovila dopis, v katerem je zapisala, da je pet sindikatov septembra 2014 oblikovalo tretjo sindikalno pogajalsko skupino, ki sta se ji v zadnjih nekaj mesecih pridružila še dva sindikata. Vlada te pogajalske skupine še danes ne priznava, vodji drugih dveh skupin sindikatu pa tudi ne predstavljata njenih stališč. Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor so tako označili kot nepoštena in neustavna.
Vlada v odgovoru navaja, da zakon o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje določbe o pristojnosti in kvorumu za sklepanje kolektivnih pogodb. V zvezi z ostalimi vprašanji sklepanja kolektivnih pogodb pa se uporablja zakon o kolektivnih pogodbah. Ta glede postopka pogajanj določa le, da v primeru, ko nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj oz. več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja pogajalsko skupino, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih.
Postopkovna vprašanja, ki niso določena v zakonu, so stvar dogovora pogodbenih strank in se torej praviloma dogovorijo s poslovnikom. V tem primeru poslovnik iz septembra 2015 na strani sindikatov predvideva dve pogajalski skupini. Kot dodaja vlada, je za morebitno ugotovitev neustavnosti zakona o kolektivnih pogodbah pristojno ustavno sodišče. Vprašanje organiziranja sindikalne strani pa je v izključni pristojnosti sindikatov.
Na očitke KSS o nepravilnostih v okviru pogajanj o odpravi plačnih anomalij vlada odgovarja, da je bil sam način pogajanj o odpravi anomalij dogovorjen na sejah pogajalske komisije med vladno in sindikalno stranjo. Bo pa vladna stran obravnavala vse predloge, ki jih bo podala sindikalna stran, torej tudi predloge KSS, če bodo podani.
Vlada je na današnji seji sicer izdala tudi spremembo uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Ta med drugim opredeljuje novo vrsto izplačila, katerega podlaga je zakon o sodiščih, in sicer za sodnike, ki niso dodeljeni v specializirani oddelek, a v okviru delovne obveznosti izvajajo zadeve, ki sodijo v pristojnost specializiranih oddelkov.
Na novo je opredeljen tudi dodatek za stalno pripravljenost za delo na določenem kraju, katerega podlaga je zakon o organiziranosti in delu v policiji. Po novem določa, da uslužbencu policije, ki mu je odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju, pripada izplačilo za čas pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače.
