Zdravstveni svet se je med drugim dotaknili vprašanja nadstandarda pri zdravstvenih storitvah, ki je v predlogu zakona izločen iz pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Po mnenju članov sveta predlog zakona ne daje odgovora, ali je bolnik v primeru, če želi nadstandardno storitev ali medicinski material - denimo porod v vodi ali pa kolk iz titana - dolžan plačati celotno zdravstveno storitev ali samo razliko med standardno storitvijo, ki mu pripada iz obveznega zavarovanja, in ceno nadstandarda. Zavzeli so predlog, da bi zavarovanec plačal le razliko za nadstandard.
Član zdravstvenega sveta Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta Ljubljana se je spraševal glede opredelitve estetskih posegov zaradi prirojenih napak, bolezni ali poškodb, ki niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti in so po predlogu zakona tudi izločeni iz košarice pravic. Zanimalo ga je, ali bo po predlogu zakona ženska, ki so ji zaradi raka odstranili dojko, upravičena do rekonstrukcije dojke ali ne. Takšna operacija sicer ne povrne primarne funkcionalnosti organa, a je za ženske z rakom dojke zelo pomembna.
Predlog zakona predvideva tudi, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne krije zdravljenje zapletov zaradi samoplačniških zdravstvenih storitev. Po mnenju Maje Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ni prav, da se takšen strošek zvali na posameznika. To bo po njenem mnenju vodilo v to, da bodo bolniki skrivali posege pred zdravniki.
Člani zdravstvenega sveta so ocenili, da bi ta strošek moral biti na izvajalcu, pri katerem je bil opravljen poseg, zaradi katerega je prišlo do zapletov, ki bi moral imeti dodatno zavarovanje za kritje zapletov.
Glede predvidene izključitve pravice iz obveznega zavarovanja za zdravljenje bolezni, ki izhajajo iz opustitve obveznega cepljenja, pa so člani zdravstvenega sveta ocenili, da je tak ukrep prekomeren, zato takšni rešitvi nasprotujejo.
Predlagajo tudi, naj bo v zakonu bolje pojasnjena rehabilitacija, vključno z zdraviliškim zdravljenjem.
Poleg tega zdravstveni svet predlaga, da se predlog zakona nomotehnično uskladi z drugo zakonodajo.
Zdravstveni svet se je danes seznanil tudi z državnim programom obvladovanja raka za obdobje 2017-2021. Po besedah vodje programa Branka Zakotnika so glavni cilji programa upočasniti rast pojavnosti raka z učinkovito preventivo, tako da bi leta 2021 za rakom v Sloveniji zbolelo do 15.500 oseb, od tega do 9000 moških in do 6500 žensk.
V prihodnjem obdobju je cilj tudi povečati petletno relativno preživetje za 10 odstotkov v primerjavi z zbolelimi v letih med 2007 in 2011, izboljšati kakovost življenja bolnikov s psihosocialno in fizikalno rehabilitacijo ter povečati delež bolnikov z napredovalo boleznijo, ki so deležni paliativne oskrbe.
Člani zdravstvenega sveta so program načeloma podprli, čeprav so nekateri člani opozorili, da gre za zelo ambiciozen program, pri čemer pa ni jasno, kaj se bo zgodilo, če cilji ne bodo doseženi.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je dejala, da verjame, da bodo lahko cilje tudi uresničili. Dodala je, da je program osnovan po najboljših praksah na evropski ravni in vključuje tako preprečevanje rakavih bolezni, zgodnje odkrivanje, hitro zdravljenje in rehabilitacijo ter paliativno oskrbo.
