"Nikoli nisem bil član nobene politične stranke, nikoli nisem delal za nobeno stranko, nisem pisal strankarskih programov, nisem bil osebni prijatelj kakega strankarskega veljaka. Sem pa na glas povedal, če je v kakem postopku šlo za kršitve s področja človekovih pravic. Oddaljenost od Slovenije mi je to omogočala," je v uvodu svoje današnje predstavitve dejal Jaklič.
Ob tem je izpostavil, da so v nasprotju z njim nekateri drugi kandidati za mesta, za katera se je potegoval tudi sam, dejansko bili člani strank ali v dolgoletnem prijateljstvu s strankarskimi veljaki.
Jaklič je danes poudaril, da si ne dovoli kakršnih koli pritiskov s strani politike. "To ni vprašanje zame, to je vprašanje za politike," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali ga moti, da je v javnosti označen kot kandidat SDS.
Na novinarsko vprašanje, ali bi ga v ZDA obravnavali kot liberalca ali konservativca, je dejal, sam "ne bi lepil nalepk nase". Ni namreč zavezan nobeni nalepki. Glede na podporo uglednih profesorjev s Harvarda, "ki so bolj levo liberalni, bi rekel, da bi me ameriška javnost označila za liberalnega sodnika". Dodal je še, da v ZDA nikoli ni delal s konservativci.
"Kot pravnik s področja človekovih pravic sem bil glasen pri kršitvah in zaradi kršitev človekovih pravic. To je imanentna dolžnost pravnikov iz akademske sfere, sploh če so s področja prava človekovih pravic. Na njih je, da opozarjajo na kršitve, da so učinkoviti psi čuvaji zoper kršitve ali potencialne kršitve. Za akademske pravnike velja nasprotno kot za sodnike, za katere velja, da se morajo vzdržati sodb v zadevah, ki jih sodijo ali bi jih lahko sodili," je dejal.
Tako danes Jaklič tudi ni želel komentirati nekaterih konkretnih sodnih zadev. Pojasnil, da je "v vicah" postopka imenovanja za ustavnega sodnika, zato se želi že obnašati kot sodnik in se bo komentarjev vzdržal. Na vprašanje, ali bo ukinil svoj twitter račun, svoja mnenja je namreč objavljal prav tam, pa je dejal, da se bo o tem še odločil.
Jaklič ocenjuje, da ustavno sodišče "prevečkrat odloča proceduralno namesto vsebinsko in zato kak primeru uide". Verjame, da bo lahko s svojim širokim poznavanjem ustavnega prava veliko prispeval k temu, da bodo odločitve ustavnega sodišča še bolj utemeljene, kot so bile do zdaj.
Glede komentiranja odločitev sodišča s strani politike je Jaklič mnenja, da "politika skuša sicer relativizirati ustavno sodišče, kadar ji kake odločitve niso všeč". "Če se ne spoštuje relativno normalne odločitve, je to katastrofa za državo. Ko pa gre za odločitve, ki so v nasprotju z 200-letno tradicijo ustavnega prava na zahodu, pa je dolžnost vseh, tudi državljanov in politike, da o tem govorijo in se temu zoperstavijo," je dejal.
Dosedanje delo ustavnega sodišča je sicer po oceni Jakliča "ena najsvetlejših točk v zgodovini države".
Dotaknil se je tudi v zadnjem času pogosto aktualnega vprašanja migracij in človekovih pravic. "Moje stališče je precej jasno. Tu gre za klasično vprašanje trka dveh pravic, pravic migrantov ter vprašanje obstoja demokracije. Moj generalni pristop je, da je treba upoštevati oba. Ravno ustavno sodišče ter evropski sodišči v Strasbourgu ali Luksemburgu lahko ustavita ta vlak, odvisno od njihove vizije ter od tega, ali imajo dovolj glasov," je dejal.
