Finančni ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o sistemu, ki ga Evropska komisija uporablja za ocenjevanje napredka posameznih držav v sklopu evropskega semestra, cikla proračunskega in gospodarskega usklajevanja članic pod budnim bruseljskim očesom, uvedenega sredi finančne krize s ciljem preprečitve novih kriz.
"Dejstvo je, da nekatere strukturne reforme ne morejo biti uresničene tekom posameznega koledarskega leta, zato bi bilo bolj smiselno dolgoročnejše ocenjevanje. Prav tako bi morali opredeliti jasne kvantitativne kazalce, na podlagi katerih bi se meril napredek," je opozorila Vraničar Ermanova ob prihodu na zasedanje v Bruslju.
V razpravi o evropskem semestru bodo finančni ministri po besedah Vraničar Ermanove posebno pozornost namenili izboljševanju poslovnega okolja, pri čemer bo Slovenija predstavila izboljšanje svojega konkurenčnega položaja v zadnjem letu. Poleg Slovenije bosta o napredku pri izvajanju priporočil v povezavi s poslovnim okoljem poročali tudi Češka in Italija.
Finančni ministri držav v območju evra so v ponedeljek razpravljali o izvajanju proračunskih načrtov članic, a bistvenih sprememb glede na dosedanje ocene ni. Slovenija ostaja v skupini držav s tveganji neskladnosti proračunskih načrtov z evropskimi pravili. Poleg te skupine sta še dve: skladne s pravili in pretežno skladne s pravili.
Vraničar Ermanova je ob tem znova opozorila na nelogične rezultate v povezavi z metodologijo za izračun proizvodne vrzeli, ki dajejo napačne signale za vodenje ekonomske politike. Pričakuje izboljšanje metodologije, ki bi privedlo do bolj verodostojnih napovedi in bolj utemeljenih ukrepov. Poleg Slovenije ima po njenih besedah težave z izračuni še okoli pet drugih držav.
Problem sicer po navedbah Vraničar Ermanove nikakor ni samo evropska metodologija. "En del problema je metodologija, vendar nas ta problem ne sme uspavati pri nadaljnjih reformnih ukrepih. Nesporno je, da strukturne reforme potrebujemo," je opozorila ministrica.
Slovenija strukturne reforme po njenih besedah potrebuje predvsem z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ, nadaljnjega izboljševanja poslovnega okolja, ustvariti pa je treba tudi fiskalni prostor na kratek rok, da bo mogoče zagotoviti odhodke tam, kjer jih najbolj potrebujemo. Pri tem ne pričakuje učinkov že letos, v prihodnjem letu pa že.
