Odvetniki šesterice so se pritožili na prvostopenjsko odločitev sodišča, ki je leta 2013 obsodilo Hrvate na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki. Jadranko Prlić, Milivoj Petković, Slobodan Praljak, Valentin Ćorić, Bruno Stojić in Berislav Pušić so dobili med deset in 25 let zapora oziroma skupaj 111 let zapora. Na sodbo se je pritožilo tudi haaško tožilstvo.
Sodišče je v sodbi poudarilo, da je v BiH v letih 1993 in 1994 potekal spopad med Hrvaškim obrambnim svetom (Hvo) in Vojsko BiH, ki so ga označili za mednarodni spopad. Kot so ugotovili, so bili vojni zločini nad Bošnjaki storjeni v okviru združenega zločinskega načrta. Po oceni sodnikov so pri tej politiki sodelovali tudi pripadniki takratnega državnega vrha Hrvaške, med njimi tudi nekdanji predsednik države Franjo Tuđman.
Navedli so, da je bil namen takšne politike etnično čiščenje muslimanskega prebivalstva zaradi oblikovanja samostojnega hrvaškega ozemlja v BiH, ki naj bi bilo tesno povezano s Hrvaško, v primeru razpada BiH pa bi se tudi združilo s Hrvaško.
Odvetniki šesterice Hrvatov trdijo, da so bili sklepi sodišča o organiziranem zločinskem podvigu in udeležbi potem obsojenih napačni. Zahtevajo oprostitev ali občutno znižanje zapornih kazni, kar bi za večino verjetno tudi pomenilo oprostitev ob dejstvu, da so v haaškem priporu že 12 let.
Tožilstvo pa se je pritožilo, ker meni, da so kazni neprimerno nizke glede na odgovornost šesterice.
Sodišče je zavrnilo zahtevo Hrvaške, da bi se vključila v postopek kot prijateljica sodišča. Zagreb zavrača navedbe, da so bili predsednik Tuđman in njegovi tesni sodelavci udeleženci zločinskega načrta.
Prizivni postopek bo tekel sedem delovnih dni, izrek sodbe, ki bo s tem postala pravnomočna, pa je pričakovati do konca leta.
Postopek proti šesterici Hrvatov so tudi v Haagu označili kot enega najdaljših, najbolj zapletenih in najtežjih primerov v zgodovini haaškega sodišča.