Fra v objavljenem poročilu proučuje integracijsko politiko posameznih držav članic EU ter njihove akcijske načrte za promocijo participacije imigrantov in njihovih potomcev v družbo. Poročilo se pri tem osredinja na nesdiskriminacijo, družbeno kohezijo, izobraževanje, zaposlovanje, učenje jezika in politični angažma.
Ob tem direktor Fra poudarja, da pretresenost zaradi terorističnih napadov, negotovost zaradi vedno večje kulturne in verske raznolikosti kot tudi zaskrbljenost nad gospodarskimi obeti, predvsem med mladimi, nudijo plodna tla za širjenje retorike strahu in sovraštva. Če tovrstna retorika ostane brez odgovora, lahko prilije olja na ogenj populističnemu in do tujcev sovražnemu diskurzu, ki imigrante spreminja v prikladne grešne kozle in ogroža celotni evropski projekt.
Ob tem je O'Flaherty še poudaril, da so migranti in njihovi potomci doslej že bistveno prispevali k sodobni Evropi, a moč je storiti še več, da bodo lahko v celoti razvili in uresničili svoj človeški kapital. Namen poročila je po njegovih besedah med drugim prispevati k oblikovanju dolgoročne in vzdržne vizije o migracijah EU.
Kot ugotavlja poročilo, se akcijski načrti in strategije posameznih držav članic EU med seboj razlikujejo, zato Fra med drugim poziva k večji koordinaciji akcijskih načrtov in strategij posameznih držav. Fra tudi zaznava pozitiven trend med državami članicami, a opozarja, da morajo akcijski načrti posameznih držav nasloviti ne samo migrante, pač pa tudi družbo države gostiteljice.
Fra v poročilu državam članicam EU priporoča, da v svoje integracijske politike vključijo spoštovanje temeljnih pravic za vse, ki živijo v EU, vključno s pravico do enakopravne obravnave in nediskriminacije. Vzporedno s tem bi morale države članice EU okrepiti osveščanje o temeljnih pravicah ter vrednotah in načelih EU tako med družbo države gostiteljice kot migranti. EU bi po mnenju Fra tudi morala razviti bolj integriran pristop za integracijo migrantov in okrepiti ukrepe za izboljšanje obojestranskega sporazumevanja, participacije in zaupanja med imigranti in družbo države gostiteljice.
Kot še priporoča poročilo Fra, bi morali nacionalni akcijski načrti ali strategije za migrante vsebovati posebne ukrepe za migrantke, ki bi pripomogli k njihovi enakopravni participaciji v družbi. Prav tako je potrebno uvesti sistematični nadzor nad uresničevanjem tovrstnih ukrepov.
EU in države članice bi tudi morale med seboj deliti konkretne izkušnje z lokalnimi pobudami za integracijo, da bi tako prepoznali, kaj deluje v praksi in bi tako nacionalne politike lahko v večji meri pomagale regionalnim in lokalnim oblastem.
V EU je 1. januarja lani živelo 20,8 milijona ljudi brez državljanstva EU, kar je 4,1 odstotka celotnega prebivalstva EU.
Fra pa v poročilu za Slovenijo, ki se nanaša na leto 2015, kot najbolj izstopajoč primer diskriminacije migrantov izpostavlja migrantske delavce v gradbeništvu. Gradbena industrija je zaposlovala veliko število migrantskih delavcev, zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so delali v grozovitih pogojih in pogosto niso imeli ustreznih namestitev. Po finančni in ekonomski krizi, v kateri je večina velikih gradbenih podjetij propadla, se je njihov položaj še poslabšal, saj jim nista bili zagotovljeni ustrezna pravna pomoč in zaščita.
Veliko pa je bilo po ugotovitvah Fra narejenega na področju izobraževanja migrantskih učencev. Vidni in večji projekti so financirani iz evropskih sredstev, a so bili zasnovani kot primeri dobrih praks na posameznih šolah.
Agencija tudi opozarja, da se v Sloveniji ne zbirajo podatki tako, da bi kazali tudi na etnično ali nacionalno pripadnost. To pa onemogoča raziskave, pa tudi otežuje načrtovanje politik na tem področju. Sicer pa po ugotovitvah Fra igrajo na področju migrantske problematike v Sloveniji zelo aktivno vlogo nevladne organizacije. Njihovo sodelovanje je še posebej živahno v okviru platforme Sloga.
