Predsednik DZ Milan Brglez je poudaril, da so se s podpisom ene od rimskih pogodb, pogodbe o EGS, razvili zametki gospodarskega in političnega povezovanja Evrope kot odgovora na latenten nacionalizem. Odtlej se je Evropa širila in poglabljala ter postala zgled drugim.
Ob tem je Brglez opozoril, da si ne smemo zatiskati oči pred izzivi, ki so pred EU danes in dokazujejo, da evropski integracijski procesi še niso končani ter da je oblikovanje skupne in enotne vizije njihovega upravljanja nujno.
Spomnil je na pet scenarijev prihodnosti EU, ki jih je nedavno predstavila Evropska komisija, ter menil, da nobena od predstavljenih možnosti ne predstavlja edinega možnega koraka. Slovenija bo svoje mesto vedno iskala svoje mesto v najbolj povezanem delu evropske integracije, saj tako kot druge članice ne more sama obvladati najbolj perečih izzivov.
"Naša odgovornost je, da v teh prelomnih časih temelje naših gradov utrdimo in nadgradimo ne le za nas, temveč zlasti za tiste, ki prihajajo za nami," je današnje politike v EU ob koncu govora pozval Brglez.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ Jožef Horvat (NSi) je menil, da Evropa nedvomno potrebuje prenovo in da smo zdaj na razpotju. Slovenija želi pri tem sodelovati in utrjevati vrednote EU. Negujmo skupne vrednote in jih plemenitimo s svojim mnenjem, je pozval.
"V naslednjih 60. letih cilj spraviti papirno Evropo v realno življenje, le tako bomo lahko okrepili njeno vlogo in dosežke. To je naloga vsakogar od nas in vas," pa je poudaril predsednik odbora za zadeve EU Kamal Izidor Shaker (SMC).
Ustavni sodnik Ernest Petrič je opozoril, da je današnji svet precej drugačen od tistega pred 60 leti. Povezana, integrirana Evropa je po njegovih besedah nujnost, saj nobena država članica ne more preživeti sama.
Dodal je, da prihaja čas premisleka in presoje tudi o sedanjem pravnem okviru, saj lizbonska pogodba po njegovem ni več ustrezna, ljubljanska pobuda pa kaže, kakšen bi bil primeren okvir. Zavzel se je za Evropo kot konfederativno zvezo z elementi federativnosti. Za Slovenijo je edina sprejemljiva možnost, da bo suverena država v jedru evropske skupnosti, zato je odgovornost slovenske politične elite, da Slovenijo usposobi za ta položaj in ji ga zagotovi, je še dejal Petrič.
Izredna profesorica prava na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik je med drugim opozorila na današnja razhajanja med vzhodnimi in zahodnimi članicami unije glede pomembnih vprašanj ter kot pomembno izpostavila, da EU ostane skupnost, ki temelji na vladavini prava. "Če se samo o tem Evropa poenoti, ima trdne temelje za svetlo prihodnost," je ocenila.
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa je menila, da je Slovenija dobro izkoristila priložnosti v EU, a marsikaj tudi zapravila, številne članice so jo prehitele. Spomnila je, da je Slovenija vedno opravila z odliko, kadarkoli si je zadala nek cilj, ter predlagala, da bi si lahko za cilj zadali tudi najboljše gospodarstvo. "Ta vizija je možna," je dejala.
Slavnostne seje v DZ so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, poslanci državnega zbora, poslanci iz Slovenije v Evropskem parlamentu, predstavniki državnega sveta ter drugi visoki predstavniki Slovenije in drugih držav.
