Predlog določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Vlada pojasnjuje, da se predlog zakonika osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa izhaja tudi predlagana definicija, ki je širša od veljavne.
V poslanskih skupinah SDS in NSi se ne strinjajo z zapisano opredelitvijo in jo želijo vsaka s svojim dopolnilom spremeniti. Po predlogu SDS naj se člen spremeni tako, da bo družina življenjska skupnost mame in očeta ter otrok. Po predlogu NSi pa je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.
Poglavitno načelo otrokova korist
Otrokova korist je po predlogu poglavitno načelo, kar velja že v veljavnem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta v številnih določbah omenja korist otroka kot vodilo za ravnanje in postopanje v postopkih v zvezi z otrokom.
Ob tem izrecno poudarja osnovno usmeritev slovenskega družinskega prava, po kateri morajo korist otroka upoštevati starši, druge osebe, institucije, državni organi in nosilci javnih pooblastil. To je po navajanju ministrstva za delo kot pripravljavca zakonika tudi v skladu z načelom konvencije o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist.
Ukrepe za varstvo koristi otroka naj bi izrekalo sodišče
Ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče, določa predlagani zakonik. Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Med začasnimi odredbami je denimo tista, s katero odvzame otroka staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod.
Pri izdaji takšne odredbe sodišče tudi imenuje drugo osebo, krizni center, rejnika ali zavod. Otroka ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik.
Če je otrok hudo ogrožen in je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka, ga center odvzame in namesti drugam, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Center po predlogu ne bo več odločal, pač pa bo vsebinsko pripravil dokumentacijo za odločanje na sodišču. Svoje strokovne in svetovalne dejavnosti pa ne bo ohranil, ampak jo bo še okrepil.
Predlog zakonika opredeljuje tudi pravico otroka do zagovornika. Ta bo varoval koristi otroka v postopkih in dejavnostih, ki ga zadevajo, če varstva njegovih koristi ne bo mogoče zagotoviti na primernejši način. Zagovorništvo otroka bo uredil poseben zakon.
Staršem bo na voljo pomoč
Predlog zakonika ureja tudi pomoč parom in staršem v težavah ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. Po predlogu je pomoč države v sistemu obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem problemov med starši oz. pari in v razmerju do skupnih otrok.
Predhodno svetovanje in strokovno svetovanje bodo izvajali centri z namenom, da bi stranke odvrnili od sodnega postopka in bi tako popravili odnose v družini, ki so za otrokov zdrav razvoj zelo pomembni.
Po predlogu bi omogočili tudi izvajanje dodatnih oblik pomoči, da bi se starši oz. pari sporazumeli o posledicah prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Ena od oblik pomoči bi bila tudi neobvezna mediacija.
Glede skupne vzgoje bo lahko odločilo sodišče
Predlog, ki opredeljuje skupno vzgojo in varstvo otrok, predvideva možnost, da tudi sodišče odloči o tem, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.
Sostarševstvo je po besedah Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo v Ljubljani želen izid za otroka in za starše po razvezi najprej zato, ker udeležene in tudi stroko poveže v sodelovanje, v iskanje skupnega v dobro otrok.
Sostarševstvo je lahko le rezultat sodelovanja, novega učenja in trdega dela, je opozorila za STA. "Že dolgo vemo, da otroka po razvezi staršev najbolj varuje, če zmoreta ostati starša tudi takrat, ko nista več partnerja," je opozorila.
Starševsko skrb za otroka brez živih staršev pa bi lahko po predlogu prevzel sorodnik. Po presoji predlagatelja je ta rešitev primernejša od možnosti, po kateri bi sorodniki lahko otroka posvojili. Če bi otroka posvojili stari starši, bi po opozorilu ministrstva namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih. Strici in tete bi denimo postali otrokovi bratje in sestre.
