Premoženje nezakonitega izvora je mogoče odvzeti po predhodni finančni preiskavi, ki jo skupaj izvajajo različni državni organi, vodi pa jo državno tožilstvo. Sama preiskavo je mogoče začeti, ko se izkaže sum, da posamezniki ali pravne osebe razpolagajo s premoženjem, večjim od 50.000 evrov, za katerega ne morejo dokazati, da so ga pridobili zakonito.
Po podatkih vrhovnega državnega tožilstva, ki jih povzema četrtkovo sporočilo po seji vlade, je od skupno 32 dozdajšnjih finančnih preiskav, 21 finančnih preiskav odredilo Specializirano državno tožilstvo, 11 pa ostala okrožna državna tožilstva. Specializirano državno tožilstvo je finančno preiskavo odredilo zoper 91 fizičnih in 75 pravnih oseb, ostala tožilstva pa zoper 29 fizičnih in eno pravno osebo. Na Specializiranem državnem tožilstvu imajo trenutno odprtih 10 finančnih preiskav zoper 34 fizičnih in eno pravno osebo, na ostalih tožilstvih pa štiri finančne preiskave zoper sedem fizičnih oseb.
Ko tožilstvo uvede finančno preiskavo lahko na sodišče poda predlog za začasno zavarovanje premoženja, za katerega sumi, da je bilo pridobljeno nezakonito, ali predlog za njegov začasen odvzem.
Po podatkih vrhovnega državnega tožilstva so sodišča začasna zavarovanja premoženja do sredine februarja letos odobrila v 15 primerih, pri čemer je bilo skupno na ta način zavarovanih nekaj manj kot 16 milijonov evrov. Začasni odvzem premoženja je bil odrejen v dveh primerih, v skupni vrednoti 4230 evrov.
Ko tožilstvo v finančni preiskavi oceni, da je zbralo dovolj dokazov, da je bilo neko premoženje pridobljeno nezakonito, na sodišče vloži tožbo za odvzem takšnega premoženja. Do sredine februarja letos je bilo na sodišča vloženih 16 takšnih tožb, od tega 10 na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na Specializiranem državnem tožilstvu, šest pa na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na ostalih okrožnih državnih tožilstvih.
Tožbe so bile po podatkih vrhovnega državnega tožilstva vložene zoper 36 fizičnih in sedem pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov pa znaša 22,8 milijona evrov.
Do zdaj je bilo s sodbami že odločeno v treh primerih. V prvem, v katerem je sodba tudi že pravnomočna, je višina zneska, ki ga bo treba vrniti, 310.000 evrov, v drugi, ki še ni pravnomočna, 1,7 milijona evrov, v tretji, ki prav tako še ni pravnomočna, pa 178.000 evrov.
Posamezniki in podjetja nezakonito pridobljeno premoženje najpogosteje skrivajo v t. i. davčnih oazah. Da bi odkrila tovrstno premoženje, Finančna uprava RS izvaja dva projekta. Kot je zapisano v gradivu po seji vlade, je finančna uprava v okviru projekta "davčne oaze" od leta 2010 do 2016 opravila 1030 nadzorov in odmerila za 34,7 milijonov evrov dodatnih obveznosti.
V istem obdobju je bilo v drugem projektu, projektu "ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja", ki spodbuja prostovoljno razkritje neizpolnjenih davčnih obveznosti, opravljenih 399 nadzorov in odmerjenih za 82,3 milijone evrov dodatnih obveznosti.
