Ministrica dopušča možnost, da pride novela zakona o tujcih pred ustavno sodišče. A če rešitev ne bo ocenilo kot pravih, bi moralo povedati, kako naj država ravna, ko se približuje stanju, da zaradi nesorazmernega pritiska na azilni sistem ne bi mogla izvajati zakona o mednarodni zaščiti, meni.
Po njenem opozorilu je dolžnost vsake odgovorne države, da sprejme ukrepe, da se v primeru spremenjenih migracijskih razmer ne poslabša notranja varnost. To je tudi ustavna dolžnost Slovenije, je poudarila.
Po njenih besedah pri migracijskih zadevah v vladi ni politične volje za drugačno strategijo oziroma sploh za kakršno koli strategijo, ki bi odstopala od procesov v preteklem obdobju. "Je pa res, da se podobni scenariji ne bodo ponovili. Ker pretoka oziroma tranzita ne bo. Avstrija bo zaprla meje in ne bo sprejemala ljudi," je spomnila.
Slovenija zaradi omenjenih novel ni manj demokratična, je prepričana. "Še vedno je nadzor nad državnimi organi, ljudje imajo še vedno vpliv na oblastne strukture in tudi na uveljavljanje odgovornosti oblasti," je zatrdila.
Je pa po njenem opozorilu res, da se države v imenu varnosti tudi drugod v EU premikajo k večji učinkovitosti, proaktivnemu delu policije in preventivnemu delovanju. Toda problem po ministričinih ugotovitvah ni v policiji kot simbolu represije, ampak drugje.
V Sloveniji smo po njenem mnenju namreč še vedno ujeti v preživete vzorce. Problem pa je tudi nezavedanje državnosti, ki se kaže kot medsebojno obračunavanje, je dejala.
"Nedoraslost političnih elit svojim nalogam, neprava tehnologija vladanja, izogibanje odločanju so privedli do tega, da se je v Sloveniji pretrgala vez med državo in ljudmi," ugotavlja. Vendar problem po njenem opozorilu zagotovo ni v policiji, saj ne ogroža človekovih pravic.
