Osip tujcev zaradi omejitev
V Sloveniji si je kruh še pred nekaj leti služilo ogromno tujih delavcev, v zadnjih letih pa se njihovo število močno znižuje. Še leta 2008 je bilo vseh izdanih delovnih dovoljenj za tujce 90.518, lani pa skupaj s soglasji za enotno dovoljenje, ki je v veljavi od leta 2015, le še 19.008, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje.
Na zavodu upad pripisujejo krizi, ki je zaostrila razmere na trgu dela. Vlada je namreč v minulih letih zaradi povečanega obsega domačih brezposelnih (začasno) vpeljala letno kvoto delovnih dovoljenj, ukinila dovoljenja za zaposlovanje brez nadzora za deficitarne poklice, zajezila sezonska dovoljenja v gradbeništvu in vzpostavila strožje pogoje za izdajo novih dovoljenj za zaposlitev.
Ne glede na to gre padec števila tujih dovoljenj pripisati tudi spremembam zakonodaje, na podlagi katerih so mnogi tujci pridobili pravico do prostega dostopa na trg dela in jim ni treba več pridobiti delovnega dovoljenja.
Za zaščito tujcev številne zakonske spremembe
Upad števila tujih delavcev pa še ne pomeni manj kršitev njihovih pravic. Vlada je zato od leta 2000 pogosto posegla v področno zakonodajo, zadnjič po odmevnih primerih kršitev leta 2015. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je tedaj predvidel boljšo zaščito tujcev in rešitve za preprečevanje različnih vrst zlorab; med drugim je prinesel možnost zaposlovanja tujcev le za poln delovni čas in možnost zaposlitve tujcev le pri delodajalcih, ki aktivno poslujejo.
"Seveda pa je treba opozoriti, da so dejanski pogoji dela v praksi pogosto bistveno drugačni, kot so izkazani z dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo dovoljenj, a a se to lahko praviloma ugotavlja le z neposrednim nadzorom," so opozorili na zavodu. Izpostavili so še, da se tuji delavci zelo redko odločajo za prijavo kršitev, posebej takrat, ko nimajo osebnega delovnega dovoljenja oz. prostega dostopa na slovenski trg dela.
Trend kršitev pravic tujcev ne glede na vladne ukrepe še naprej narašča, svari Goran Lukič iz Svetovalnice za migrante.
Celovite statistike o kršitvah ni
Na Inšpektoratu RS za delo so za STA pojasnili, da ločenih evidenc za kršitev pravic delavcev migrantov ne vodijo, posebej spremljajo le kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev oz. zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki pa upadajo. Potem ko jih je bilo leta 2008 229, jih je bilo lani le še 25.
Po navedbah inšpektorata pa so inšpektorji lani denimo ugotovili tudi kršitve pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev in določb zakona o delovnih razmerjih, ki omogočajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za odločen čas posebej za tujce.
A pravice tujcev se nanašajo tudi na vse preostale predpise, ki veljajo za slovenske delavce, ločenih podatkov o njihovih kršitvah za migrante pa ni.
Lukič je za STA v tej luči opozoril na večjo povednost splošnih številk o kršitvah. Kot je spomnil, je bilo leta 2011 na področju delovnih razmerij 5986 kršitev, leta 2015 pa že 10.358.
Poleg tega se po njegovih besedah kršitve pravic (tujih) delavcev v zadnjem času intenzivno izvažajo. Tujci, zaposleni v slovenskih podjetjih, sicer pa napoteni na delo v druge države, namreč že nekaj časa pripovedujejo skrb vzbujajoče zgodbe, napotitev pa je vse več. Leta 2011 jih je bilo 44.442, leta 2015 pa 126.185. DZ je sicer februarja sprejel zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki predvideva preprečevanje zlorab na področju napotitve delavcev v tujino.
Med kršitvami neizplačevanje plač in socialnih prispevkov
V svetovalnici, ki pomaga prizadetim tujcem, imajo največ izkušenj s kršitvami, povezanimi s plačilom za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter evidencami na področju dela in socialne varnosti. Prav tako beležijo nepravilnosti pri zaposlovanju v širšem smislu. Sem sodijo kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov.
"Posebej pa moramo poudariti kršitve na področju evidenc delovnega časa pri voznikih tovornih vozil, ki jih delodajalci silijo uporabljati razne naprave, ki blokirajo zapise o delovnem času, ter na področju odjav delavcev iz socialnih zavarovanj za nazaj," je dodal Lukič.
Podobne nepravilnosti zaznava tudi zavod za zaposlovanje. Hkrati zaznava sume storitve kaznivih dejanj, kot so nezakonit prehod državne meje, overovitev lažne vsebine, ponarejanje listin, trgovina z ljudmi, zloraba prostitucije, zaposlovanje na črno, kršitev pravic iz socialnega zavarovanja, kršitev temeljnih pravic delavcev.
Kot so poudarili na zavodu, ob tem ne ne držijo križem rok. Od leta 2012 so policiji posredovali preko 300 prijav suma kaznivih dejanj, povezanih z urejanjem dela tujcev. Pristojnemu inšpektoratu medtem prijavijo okoli 30 kršitev letno.
Največ tujih delavcev še vedno v gradbeništvu
Največ delavcev migrantov še vedno dela v gradbeništvu, sledijo pa delavci v kovinskopredelovalni dejavnosti, transportu, kmetijstvu in gostinstvu.
