Pritožbo zaradi bližnjega fotografiranja vsebine elektronskih in sms sporočil ter njihove objave na spletnih straneh Reporterja in portala Podlupo.net je podal DZ. Gre za tri objave v marcu 2013, NČR pa je stališče zamrznilo do pravnomočno zaključenega postopka na rednem sodišču in ga objavlja sedaj.
V prispevku na spletni strani Reporterja je bil objavljen bližnji fotografski posnetek elektronskega sporočila, ki ga je na seji DZ na tabličnem računalniku bral poslanec, kasneje minister za obrambo Roman Jakič. Iz sporočila je razvidno, da Klemen Grošelj Jakiču svetuje glede kadrovske politike oz. kadrovskih menjav in izraža svoje stališče o profesionalnosti zaposlenih na MORS in OVS.
V istem mediju so objavili tudi prispevek, v okviru katerega je bil objavljen bližnji fotografski posnetek sms sporočila, ki ga je iz svojega prenosnega telefona poslal Jani Möderndorfer in iz katerega je razvidno, da podjetju za catering naroča hrano in pijačo za pogostitev ob izvolitvi Alenke Bratušek.
Portal Podlupo.net pa je objavil prispevek Janija Božiča, ki je objavil tudi bližnji fotografski posnetek sms sporočila, ki ga je na seji DZ na svojem prenosnem telefonu brala Alenka Bratušek. Iz sporočila je razvidno, da je Peter Kraljič Bratuškovi čestital za izvolitev za predsednico vlade, še preden je bil uradni rezultat znan.
NČR je presodilo, da je odgovorni urednik revije Reporter Silvester Šurla z objavo prispevka o sporočilu Möderndorferja kršil 12. člen kodeksa, ker je uporabil oz. dopustil uporabo nedovoljenih načinov zbiranja podatkov, javnosti pa ni predstavil razlogov za svoje ravnanje - da podatkov ni mogel dobiti drugače, da bi zadovoljil javni interes po objavi informacij. Prav tako je po mnenju NČR kršil 17. člen kodeksa, in sicer z neupravičenim razkrivanjem zasebnosti poslanca, saj je bralec lahko iz posnetka razbral tudi podatke, ki razkrivajo intimnost poslanca in zagotovo niso v interesu javnosti.
Prav tako je Šurla po presoji NČR kršil 12. člen kodeksa z objavo prispevka o Grošljevem sporočilu Jakiču, saj razlogov, ki bi upravičili uporabo nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ni predstavil javnosti. Ni pa, tako NČR, v tem primeru kršil 17. člena kodeksa, saj je objavljena informacija o načrtovanih kadrovskih menjavah na MORS in OVS in o tem, kdo bodočemu ministru svetuje pri kadrovski politiki, v javnem interesu. Ta pa po mnenju NČR v tem primeru pretehta nad pravico do zasebnosti.
Dvanajsti člen kodeksa je po oceni NČR z objavo na portalu kršil tudi Jani Božič. Kot avtor bližnjih posnetkov pa je kršil tudi 14. člena kodeksa. Prisotni v parlamentarni dvorani so bili sicer seznanjeni s prisotnostjo fotografov in snemalcev, toda po mnenju NČR in glede na pretekle razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so vseeno lahko pričakovali, da bo njihova komunikacijska zasebnost kljub javnemu prostoru spoštovana.
NČR je v tem primeru ugotovilo tudi kršitev 17. člena. Kot so pojasnili, posega v komunikacijsko zasebnost premierke in Petra Kraljiča ni upravičil z javnim interesom. Bralcem ni pojasnil niti tega, zakaj je zanimivo, da je Kraljič premierki čestital prezgodaj, prav tako ni raziskal okoliščin, ki so temu botrovale in s tem bralcu ponudil celovite informacije.
NČR je kršitev kodeksa ugotovilo tudi v dveh prispevkih novinarja Jožeta Biščaka, januarja letos objavljenih na spletnih straneh Reporterja, v katerih je razkril naslove stanovanj, v katere so nastanili begunce. V prvem prispevku je objavil tudi fotografijo bloka in na njej označil stanovanje, v katerem prebivajo.
NČR ugotavlja, da javni interes ni opravičeval takšnega posega v zasebnost. Poleg tega bi se moral novinar zavedati, da z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi tem posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. NČR zato ugotavlja, da je novinar kršil 17. člen kodeksa.
V enem od člankov je Biščak po ugotovitvah NČR kršil tudi 20. člen kodeksa, ki določa, da se mora novinar izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom. Novinar je ob navedbi nekaterih primerov iz drugih držav zapisal, da so ljudje z mednarodno zaščito ali prosilci za azil med posiljevalci tudi na Danskem in Švedskem.
"Takšna posplošena izenačitev beguncev s posiljevalci je stereotip," je zapisalo NČR in dodalo, da je novinar svoj negativni odnos do beguncev začinil še z namigovanjem, da so azilanti nameščeni v blok, kjer živijo družine z majhnimi otroci, v bližini pa se nahajata tudi šola in vrtec. S tem je skušal med stanovalci vzbuditi strah in nestrpnost do prišlekov, so navedli.
Biščak se je na presojo NČR odzval s sporočilom za medije. Kot je zapisal, kodeksa, na podlagi katerega presoja NČR, sploh ne pozna, saj ni član Društva novinarjev Slovenije ali katerega koli novinarskega društva ali združenja. "Za svoje pisanje sem odgovoren uredniku, svoji vesti in bralcem," je poudaril, prepričan, da kodeksu ni zavezan.