Medtem ko so na to temo razmišljali takrat dejavni akterji Dimitrij Rupel, Alenka Puhar, Niko Grafenauer in Aleksander Zorn, je bila popoldanska okrogla miza namenjena pogovoru o padanju demokracije kot oblike vladavine v zaostrenih geostrateških okoliščinah.
Predsednik SDS Janez Janša si je za začetek postavil retorično vprašanje o tem, zakaj je ta tema sploh na dnevnem redu simpozija, saj pred petimi leti kaj takega nikomur ne bi prišlo na misel. "Zato, ker je spet aktualna," si je odgovoril kar sam in potegnil vzporednice z dogajanjem pred tremi desetletji.
Vprašanje demokracije in nacionalno vprašanje, ki sta bila v ospredju 57. številke, sta danes znova aktualna, saj so se razmere po njegovem, ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi in svetu, precej spremenile in postale veliko bolj nestabilne. Danes te neke samoumevnosti, da bo prihodnjih 25 let boljših kot je bilo zadnjih, ni več, je prepričan Janša.
Splošna skepsa do demokracije in delovanja demokratičnih sistemov se je prebudila tudi v zahodnem svetu, čemur nekateri pravijo nezaupanje v institucije, zato mora po besedah prvaka opozicije znova v ospredje priti vprašanje prihodnosti Slovencev, naroda in države.
Na Ruplovo razmišljanje o tem, da se bo, če EU razpade, treba ponovno zbrati in premisliti, se je odzval z besedami, da bi to že morali početi ter najprej narediti vse, da do česa takega ne pride, hkrati pa je treba biti pripravljen tudi na to možnost. Ob tem je dodal, da če do razpada pride, bodo razmere za vse zagotovo slabše. To se lahko po njegovem zgodi že v naslednjih nekaj mesecih, če se za kaj takega odločijo Francozi ali Nemci.
"Stvari glede izhoda niso tako samoumevne, kot jih nakazujejo ankete. Več jih objavijo, bolj prepričujejo ljudi, da je temu tako, večjo škodo delajo. Prepričali smo se, kako je to delovalo v ZDA, in v Franciji deluje enako," zatrjuje Janša, ki velik del krivde za te razmere in tudi za Brexit pripisuje begunskemu dogajanju.
Tudi evropski poslanec Milan Zver pritrjuje tistim, ki pravijo, da je svetovna demokracija v neki recesiji, oziroma se trenutno vsaj ne širi, kot smo govorili še pred desetletjem. Kaj narediti, da bi jo spet oživili, je po njegovem mnenju vprašanje za milijon evrov, saj je treba najprej spet zagotoviti zaupanje ljudi v demokratične ustanove. Pogoj za to je predvsem njihovo učinkovito delovanje, kar pa potrebuje daljše časovno obdobje.
"Potrebne so sistemske dopolnitve. V Sloveniji približno vemo, kaj narediti za večjo stabilnost. Spremeniti je potrebno volilni sistem, morda tudi način oblikovanja vlade. Marsikaj je treba narediti tudi na evropski ravni, kjer je sistem še bolj zapleten," meni Zver.
Politični analitik Matevž Tomšič pa je poudaril, da demokracija ni nekaj, kar je dano enkrat za vselej in nekaj, kar po sesutju nekega avtoritarnega režima zanesljivo pomeni demokratizacijo. To se je po njegovih besedah v ne tako oddaljeni zgodovini že velikokrat dokazalo predvsem v Latinski Ameriki.
Celo v starih demokracijah imamo po njegovem opraviti z vzponom radikalizma, ekstremizma in tako imenovanega populizma. Za slednjega sicer meni, da se ga velikokrat kot izraz zlorablja na ideološko pristranski način, saj se skoraj po pravilu govori le o desnih populistih.
