"Cela stvar je absurdna in nerazumljiva," je v pogovoru za madžarski javni radio dejal Orban. "Država je kaznovana, ker spoštuje lastne zakone," je še poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Po njegovih besedah sodba "podpira tihotapce, bruseljske birokrate in iz tujine financirane organizacije", pri čemer je po navedbah dpa mislil na madžarsko podružnico Helsinškega odbora za človekove pravice, ki je bangladeška begunca zastopalo v Strasbourgu.
Prosilca za azil sta septembra 2015 po balkanski poti prišla na Madžarsko, kjer so ju v obmejnem mestu Röszke za 23 dni namestili v zastražen in ograjen tranzitni center. Do njiju ni imel dostopa niti odvetnik. V sodbi piše, da je to "faktično že odvzem prostosti" in da je manjkala pravna podlaga za tovrstno priprtje.
Sodišče je še izpostavilo, da madžarske oblasti niso posamično pregledale prošenj za azil, ampak so sistematično upoštevale seznam varnih tretjih držav, na katerem je tudi Srbija. Pri tem pa madžarska vlada ni znala točno pojasniti, zakaj je Srbija uvrščena na seznam.
Madžarska že od jeseni leta 2015 krepi nadzor svoje meje s Srbijo in Hrvaško, med drugim z gradnjo ograj, ki naj bi obvarovale državo pred migranti. V sredo pa je začel veljati tudi zakon, po katerem morajo biti prosilci za azil, dokler ne zaključijo obravnave njihovih prošenj za azil, zaprti v tranzitnih centrih ob meji. Zakon je v mednarodni skupnosti naletel na številne kritike, češ da krši mednarodno pravo.
