Da bi ljudi, predvsem mlade, pozvali k previdnosti na spletu, so po besedah predsednice komisije Eve Irgl sklicali današnjo sejo, ki so se je sicer udeležili tudi številni strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Ti so opozorili predvsem na pomen izobraževanja in preventivnih aktivnosti, ki se prilagajajo izzivom časa in h katerim bi morala spodbujati tudi vlada.
"Zasebnost je dobrina, s katero moramo zelo skrbno ravnati, naše otroke in znance pa moramo o tem skrbno podučiti," je menil pravnik in strokovnjak za varstvo zasebnosti in druga pravna vprašanja rabe interneta Benjamin Lesjak, ki sicer predava pri Safe.si. Gre za točko osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v okviru spletnega mesta Safe.si izpostavila pomembno prijavno točko Spletno oko, kjer lahko uporabniki interneta anonimno prijavijo posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor na spletu.
V Sloveniji obstaja še nekaj podobnih projektov, ki skušajo izobraževati, je pojasnil Lesjak. Ob tem je izpostavil projekt Varni na internetu, ki ga izvaja nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, in center za pomoč pri prekomerni rabi interneta LogOut. Lesjak je sicer predlagal, da bi lahko predmet informacijskega opismenjevanja učili tudi v šolah.
Pomen izobraževanja so tako poudarili tudi Tadej Hren iz SI-CERTA, Primož Bratanič iz Slo-Techa in hekerski strokovnjak oz. etični heker Milan Gabor. Po Gaborjevih besedah je dandanes na internetu lahko najti vire, navodila in orodja za hekanje, najlažja tarča hekerjev pa so ljudje. Poudaril je, da se ljudje premalo zavedajo, kaj dejansko pomeni kraja osebnih podatkov na internetu.
Po prepričanju poslanca Branka Grimsa absolutne varnosti na internetu sploh ni mogoče doseči, zato javnosti sporoča, naj bodo bolj previdni pri njegovi uporabi. Opozoril je tudi na ranljivost ljudi na družbenih omrežjih, kjer je sicer življenje, kot ga želijo prikazati posamezniki, zgolj iluzija. Zagotoviti je treba neko obliko nadzora, je še dodal. Poslancu SD Matjažu Nemcu pa se zdi pomembno, da k osveščanju o tej temi pripomorejo tudi politiki, ne le strokovnjaki in nevladne organizacije.
Kršitev pravice zasebnosti na spletu je torej vse več in čeprav sta najbolj aktualni nedavno razkrite zlorabe otrok prek spleta in vdor v spletno stran UKC Ljubljana, so se na seji ukvarjali predvsem s primerom Ornig, v katerem naj bi sodelavec policije Dejan Ornig po navodilih policije brez sodnih odredb vdiral v elektronske račune posameznikov.
Predstavnika policije Tatjana Bobnar in Branko Japelj sta ponovno zavrnila vse trditve, da je Ornig, ki se je seje udeležil s svojim pooblaščenim zastopnikom, delal po naročilu policije. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa se do primera ni opredeljevala, saj je, kot je poudarila, primer v postopku na sodišču in tudi na specializiranem državnem tožilstvu.
Komisija je s podporo poslancev tako danes sprejela sklep, da priporočajo vladi in pristojnim državnim organom, da v okviru svojih pristojnostih ukrenejo vse potrebno za osveščanje o pravilni in varni uporabi interneta in družbenih omrežij ter varnostnih tveganjih. Vladi in pristojnima ministrstvoma tudi priporoča, da preučita, ali so pri odkrivanju in pregonu kibernetskega kriminala potrebne spremembe na področju zakonodaje.
