Začasna nezmožnost za delo in denarno nadomestilo po predlogu trajata v posameznem primeru neprekinjeno največ 12 mesecev ali s prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev. Po izteku tega roka naj bi se denarno nadomestilo ne zagotavljalo več iz zdravstvene blagajne, ampak iz pokojninske.
Po oceni pripravljavca zakona gre tu za prenos sredstev v višini 45 milijonov evrov. Toda v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) menijo, da je ta znesek ocenjen prenizko. Lani je bilo namreč izplačanih več kot 285 milijonov evrov nadomestil za boleznine, pri čemer nadomestila za boleznine nad 12 mesecev znašajo od 60 do 70 milijonov evrov.
Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Zavodovi odhodki bi se zaradi tega in nekaterih drugih predlaganih določb povečali za nekaj manj kot 46 milijonov evrov. Svet zavoda zato predlaga, da se sredstva iz državnega proračuna, namenjena plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja, nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.
Hkrati predlog zakona predvideva, da Zpiz od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bi več prejel najmanj 11 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Svet zavoda je opozoril tudi na termin trajnejše nezmožnosti za delo, ki ga vpeljuje zakonski predlog. Termin je najprej nujno treba natančneje opredeliti, so pozvali. Ob tem so opozorili tudi na to, da bo Zpiz s prenosom postopkov o odločanju o trajnejši nezmožnosti za delo obremenjen z delom, ki ga zdaj opravlja ZZZS, medtem ko plačilo storitev med zavodoma ni predvideno.
Predstavnica vlade v svetu Nataša Belopavlovič pa je dejala, da je predpogoj za predlagano omejevanje bolniškega staleža vzpostavitev enotnega izvedenskega organa. "Če tega izvedenskega organa ne bo, tudi omejitev ne bi smelo biti," je opozorila.
V sindikalnih vrstah so proti omejevanju pri bolniškem staležu. Glede na čakalne vrste tak ukrep ni na mestu, je dejal Aljoša Čeč.
Predstavnica upokojencev Anka Tominšek je menila, da gremo v državi iz ene skrajnosti v drugo - od bolezenskega staleža za nedoločen čas do omejitve na eno leto oz. 18 mesecev. Pri tem pa po njenih besedah ni ne analiz ne argumentov za takšne odločitve.
Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin pa je poudarila, da je nujno treba imeti pred seboj predlog celotne zdravstvene reforme, medtem ko zdaj prihajajo na mizo posamični predlogi zakonov. Spomnila je, da delodajalci kot socialni partnerji ne sodelujejo pri oblikovanju zakona o zdravstvenem varstvu. "Gre le za en zakon, ne pa za celoto," je opozorila.
