"Dodatne odškodninske tožbe proti bankam so bile vložene zlasti iz previdnosti, če bi DZ sprejel interventni zakon, ki bi omogočil delno ali celotno povrnitev škode zgolj osebam, ki so že pred uveljavitvijo zakona sprožile ustrezne sodne postopke za povrnitev škode, ali pa bi se to pokazalo kot relevantno v drugih postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči," so danes sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).
VZMD je decembra 2016 vložil tožbe proti NLB, NKBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki. To so takrat storili tudi v društvu Mali delničarji Slovenije. Ustavno sodišče je namreč v zgodbi razlaščencev ustavilo zastaralne roke za tožbe proti Banki Slovenije, ne pa proti poslovnim bankam, ki so se za NLB, NKBM, Abanko, Probanko in Factor banko po njihovi razlagi iztekli 17. decembra lani, za Banko Celje pa 16. decembra letos.
V VZMD navajajo, da ena pravna teorija zagovarja stališče, da odločba ustavnega sodišča ne vpliva na morebitne zahtevke izbrisanih vlagateljev proti bankam, druga pa, da vpliva na tek zastaranja in bo zastaranje odškodninskih terjatev začelo teči šest mesecev po uveljavitvi zakona, s katerim se bo DZ odzval na odločbo sodišča, ki pa je vezana le na tožbe zoper Banko Slovenije oz. državo.
Ustavno sodišče je konec lanskega oktobra odločilo, da določbe novele zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris obveznosti v teh bankah, niso v neskladju z ustavo, neskladje pa je ugotovilo le v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. To mora DZ popraviti v šestih mesecih, rok se bo iztekel sredi maja.
Ministrstvo za finance je medtem pripravilo osnutek zakona, ki skladno z odločitvijo sodišča razlaščencem ureja vložitev tožb, in ga v ponedeljek dalo v 30-dnevno javno obravnavo. Po pojasnilih ministrstva postopki na podlagi tega zakona ne bodo vplivali na tožbe, ki so bile vložene proti poslovnim bankam in v katerih se ugotavlja njihovo morebitno ravnanje v nasprotju z načeli skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
