Glasovanje o tem se je danes po več odmorih, med katerimi so si poslanci vzeli čas za posvet, zavleklo zato, ker so nekateri poslanci želeli, da komisija že danes odloči tudi o podpori kandidatom za ustavne sodnike, kar se bo tudi zgodilo.
Proti takemu ravnanju je protestiral Matjaž Hanžek (ZL). "Gre za neprimerno kupčkanje in trgovanje med fiskalnim svetom in ustavnim sodiščem," je dejal. "To, da ni govora o kandidatih, kaže na to, da je vse dogovorjeno vnaprej. Sicer se pa ure in ure pogovarjamo o imenih za mnogo manj pomembna mesta," je dodal.
Da je zgodba s fiskalnim svetom povezana z imenovanjem ustavnih sodnikov, meni več akterjev, politiki pa to zanikajo. A, kot je Hanžku pojasnil Franc Jurša (DeSUS), kandidati za fiskalni svet potrebujejo 60 glasov ali dvotretjinsko večino, zato je dogovor po več neuspelih poskusih nujen.
"V iskanje kandidatov je bilo vloženega veliko truda," je zatrdil. Spomnil je, da so imeli za ustavne sodnike imeli pri predsedniku republike tri posvetovanja, razpis za fiskalni svet pa je bil ponovljen štirikrat. "Če ne bi prišlo do dogovora, ne more priti do 60 glasov, ker jih koalicija, kar je tudi prav, nima," je menil.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je poslancem povedala, kako so potekali postopki izbire kandidatov, ter opisala njihove glavne kompetence. "Za izvajanje zakona o fiskalnem pravilu je imenovanje zelo pomemben korak," je poudarila ter dodala, da so tokrat izbrali kandidate, ki jih odlikuje ne le strokovna ustreznost, temveč tudi to, da lahko v DZ dobijo široko podporo.
Slovenija bi morala fiskalni svet, katerega glavna naloga bo ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom, dobiti še pred koncem leta 2015. A se je zapletlo, saj dva javna poziva nista pripeljala do ustreznih kandidatov, na razpisu marca lani izbrani kandidati pa niso dobili zadostne podpore v DZ.
