NSKS tako podpira skupni predlog slovenskih krovnih političnih organizacij v celoti in zahteva neposredne usklajevalne pogovore med deželno vlado in narodno skupnostjo. V deželni ustavi, ki naj bo usmerjena v prihodnost dežele, mora imeti slovenščina enakopravno mesto, so danes poudarili v Celovcu.
Krovne organizacije koroških Slovencev enotno zahtevajo, da se v odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v tem smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške nemščina in dodatno slovenščina deželna jezika.
Dokončni osnutek koroške ustave naj bi bil na mizi predvidoma do konca marca.
Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške, katere bistvo je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi, je minuli mesec tako v Sloveniji kot med slovensko manjšino v Avstriji povzročil zaskrbljenost, saj kot deželni jezik po novem omenja zgolj nemščino. Prvotno je bilo predvideno, da bi bilo zapisano, da "skrb dežele in občin velja enakopravno tako za nemško kot slovensko govoreče deželane", a je Ljudska stranka (ÖVP) avstrijske Koroške letos odstopila od lastnega predloga in zahtevala, da v besedilu nove ustave ne bi bilo več omembe besede "slovenski".
Sledil je nov kompromisni predlog vladajoče koalicije na avstrijskem Koroškem - poleg Ljudske stranke so v njej še socialdemokrati in Zeleni -, ki prvič po letu 1918 predvideva omembo slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi, hkrati pa uvaja tudi odstavek o "nemščini kot deželnem jeziku".
Kot so ob tem še sporočili iz NSKS, je bilo na današnji novinarski konferenci govora tudi o reformi zakona za pospeševanje tiska in pravna ureditev konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov. NSKS tako zahteva sistemsko rešitev za pospeševanje tiskanih medijev za slovensko narodno skupnost ob upoštevanju določil prvega odstavka 7. člena avstrijske državne pogodbe. Hkrati je NSKS pozval avstrijsko vlado, da po 62. letih izpolni to obveznost iz podpisane mednarodne pogodbe.
Prvi odstavek 7. člena ADP navaja, da "avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku".
NSKS tudi ocenjuje, da v okviru reforme zakona o narodnih skupnostih predvidena vzpostavitev konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov ne ustreza načelu samoodločanja narodnih skupnosti in ne temelji na bazični demokraciji, temveč sledi preddemokratičnemu sistemu imenovanja svetnikov. Kot so še poudarili, je tak organ v nasprotju s 7. členom ADP in oživlja predloge, ki so jih organizacije avstrijskih narodnih skupnosti, javne ustanove in civilna družba že leta 2012 v celoti zavrgle.
Ob tem je Zbor narodnih predstavnikov, ki je najvišji organ odločanja znotraj NKSK, že minuli konec tedna pozval avstrijsko vlado, da čim prej izpolni podpisani sporazum iz memoranduma iz leta 2011, ki predvideva celovito reformo zakona o narodnih skupnostih in v proces reforme vključi narodne skupnosti.
