Glede na volilne rezultate po preštetih 95 odstotkih glasov, je VVD dobila 21,3 odstotka glasov ali 33 mandatov, kar je manj kot na volitvah pred petimi leti. Dosedanji socialni demokrati (PvDA) so s 5,7 odstotka glasov podpore ali devetimi mandati doživeli najhujši poraz v zgodovini nizozemskih parlamentarnih volitev, tako da Rutte ne bo mogel z njimi sestaviti dosedanje vladajoče koalicije dveh strank.
Za sestavo vlade bo Rutte, ki je že v naprej zavrnil sodelovanje s skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) populista Geerta Wildersa, po letošnjih volitvah potreboval tako najmanj štiri stranke. Rutte bi tako lahko po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sklenil koalicijo z dosedanjim PvDA, krščanskimi demokrati (CDA), ki so z 12,4 odstotka glasov podpore ali 19 mandati pristali na tretjem mestu, in levo usmerjenimi, liberalnimi demokrati (D66), ki so na volitvah dobili 12,1 odstotka glasov podpore in prav tako 19 mandatov.
Alternativna izbira je, da VVD namesto socialdemokratov v koalicijo povabi krščansko unijo (CU), ki je prejela 3,4 odstotka glasov podpre ali pet mandatov, zeleno stranko GroenLinks (GL), ki je prejela devet glasov podpore ali 14 mandatov. GL velja za velike zmagovalcev letošnjih volitev, saj so v primerjavi z volitvami leta 2012 kar za štirikrat izboljšali svoj rezultat. V prestolnici Amsterdam so celo postali najmočnejša stranka.
Pogoj za sestavo večinske koalicijske vlade je, da ima vlada v 150-članskem parlamentu najmanj 76 glasov podpore.
Wildersova PVV je na volitvah pristala na drugem mestu in dobila 13,1 odstotka glasov podpore. Po CDA in D66 sledijo socialisti (SP) z 9,1 odstotka glasov ali 14 mandati in GL. Skupno bo v novem nizozemskem parlamentu 13 strank.
Na Nizozemskem za vstop v parlament ne obstaja v naprej določen volilni prag, zato za vsaj en poslanski mandat v parlamentu stranka potrebuje le majhen delež glasov volivcev, kar pomeni, da v parlament pridejo številne manjše stranke, s tem pa je oteženo sestavljanje vladajoče koalicije.
Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 78 odstotna. Po ocenah strokovnjakov za volitve, je prav visoka volilna udeležba eden od razlogov, da Wildersu ni uspelo, da bi postal najmočnejša parlamentarna stranka na Nizozemskem.
