Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) danes ni potrdila pripomb na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jih je posredoval upravni odbor. Slednjemu je gradivo vrnila v ponovno razpravo in dopolnitev, sodelujoči v razpravi pa so si večinoma želeli, da bi stvari zapisali bolj odločno, zlasti ko gre za zagotavljanje avtonomije zavoda, katerega upravljanje mora ostati v rokah plačnikov prispevkov in uporabnikov.
Kot je pojasnil predsednik skupščine Jože Smole iz združenja delodajalcev, je danes obravnavano gradivo namenjeno ministrici za zdravje Milojko Kolar Celarc in ne kot prispevek za javno obravnavo. A je generalni direktor zavoda Marjan Sušelj kljub temu menil, da je škoda, da se je skupščina tekom javne razprave v celoti izločila iz podajanja pripomb.
Javna razprava se uradno izteče 19. marca. Sindikalist Bojan Žvikart pa je nato v okviru pobud pozval, naj gradivo s pripombami pošljejo vsaj pogajalski skupini, ki na to temo deluje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Sušelj je predlog osebno pozdravil. Več informacij ne škodi, končno stališče pa bosta sprejemala upravni odbor in skupščina, je dejal.
Sicer pa je generalni direktor zavoda v uvodni predstavitvi ocenil, da je po dolgih letih odlaganja tovrstnih sprememb v javno razpravo dano nekaj, kar bi lahko na bolje spremenilo obstoječi sistem. V zakonu je kar nekaj dobrih rešitev, a tudi kar nekaj zadev, ki bi jih morali dopolniti, spremeniti ali zastaviti drugače.
Po njegovih besedah med drugim manjkajo obrazložitve, finančni vplivi in tudi časovnica prehodnega obdobja. Pri zagotavljanju financiranja si želijo, da bi iz proračuna kot dodatni vir za financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja dobili tudi del trošarin od tobaka in alkohola, pri čemer zaenkrat niso bili uslišani.
Upravni odbor ugotavlja, da se ohranja širok obseg pravic in poenostavlja plačevanje prispevkov, a tudi tu imajo nekatere pripombe na konkretne rešitve. Vidijo pa tudi pomembna razhajanja glede na strateški razvojni program zavoda pri različnih soglasjih k aktom zavoda in odločitvam organov upravljanja, "ki na nek način odmikajo osnovni cilj, da zavod za zdravstveno zavarovanje postaja aktiven, odgovoren in seveda tudi avtonomen kupec zdravstvenih storitev," je med drugim izpostavil Sušelj.
Pojasnil je, da je zakon poln soglasij vlade in ministra, kar na nek način zmanjšuje avtonomnost in odgovornost zavoda in daje neko odvisnost od aktualne politike. V primeru zamenjave sedanjega dvodomnega pristopa upravljanja s svetom zavoda pa bi morali povečati število članov sveta in zagotoviti ustrezno zastopanost vseh interesnih skupin, ki prispevajo v proračun, torej delodajalcev in uporabnikov zdravstvenih storitev, je poudaril.
Člani skupščine so bili v svojih razpravah bolj kritični. Upravljanje zavoda mora ostati v rokah plačnikov in uporabnikov, je poudaril Žvikart. Predstavnik upokojencev Martin Toth je menil, da bo predvidena razmejitev pristojnosti med ministrstvom in ZZZS vodila do neučinkovitosti, devetčlanski svet pa da ne more nadomestiti skupščine.
Nobenega zagotovila na podlagi tega predloga ni, da bo kaj boljše v smislu krajših čakalnih dob, večje dostopnosti do zdravnika, izgub zaradi racionalne porabe sredstev, je dejala Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije. Ob vprašanju avtonomije je izpostavila tudi vprašanje enakopravne obravnave zavarovancev pri plačevanju prispevkov.
Sicer pa je iz upokojenskih vrst prišlo tudi kar nekaj konkretnih pripomb, med drugim se ne strinjajo z določitvijo prispevka za upokojence, omejitvami glede zdravljenja v tujini ter nekaterimi izločitvami pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, prav tako pogrešajo poglavje družbene skrbi za zdravo okolje. Predstavnik invalidskih organizacij Boris Šuštaršič pa je opozoril, da v zakonu ni dan poudarek invalidom.
Da se popolnoma ukinja avtonomnost ZZZS in dobivamo nek paradržavni aparat, je ocenil tudi Ivan Gracar iz ene od zavarovalnic. Dotaknil se je tudi predvidene ukinitve dopolnilnega zavarovanja, pri čemer je poudaril, da je tudi po mnenju zavarovalnic sistem preživet, a omejiti se zgolj na javne vire na dolgi rok, predvsem zaradi demografskega stanja, ne bi bilo racionalno.
Sicer pa so se člani skupščine danes seznanili tudi z informacijo v poslovanju zavoda v minulem letu. Sušelj je ocenil, da je zavod v okviru danih pogojev posloval uspešno in učinkovito. Leto so končali s primanjkljajem v višini 19,6 milijona evrov, ki so ga pokrili iz presežkov preteklih letih.