Ne smemo imeti Evrope prvega in drugega razreda, malih in velikih članic ter delitve na Vzhod in Zahod, je opozoril italijanski premier Paolo Gentiloni, ki bo 25. marca v Rimu gostil slovesnost ob 60. rojstnem dnevu unije, kjer bo EU 27 sprejela rimsko izjavo, s katero naj bi potrdila enotnost ob slovesu od Velike Britanije.
Ključno odprto vprašanje pri pripravi rimske izjave je opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, ki ga spodbujajo ustanovne članice, medtem ko v vzhodnih članicah vzbuja strah pred odrinjenostjo na evropsko obrobje.
Rimska izjava mora po Gentilonijevih besedah spomniti na dosežke unije, zlasti mir, svobodo, socialno zaščito, notranji trg in skupne vrednote, saj to pomaga pri premisleku o prihodnosti v tem najtežjem trenutku v zgodovini unije, ko se poslavlja ena od članic.
Rimska izjava bo nedvomno kompromis, ki pa mora nujno vključevati zaveze k boju proti brezposelnosti in za rast, za varno mejo in ustrezno soočanje z migracijskimi tokovi, krepitev vloge v svetu, tudi s krepitvijo obrambe, ter osredotočenost na socialno Evropo, je poudaril italijanski premier.
Da članice unije ne smejo dopustiti oblikovanja prvorazrednih in drugorazrednih državljanov EU, je opozoril tudi podpredsednik malteške vlade Louis Grech.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ponovil poziv k ohranitvi politične enotnosti, čeprav nekatere članice želijo sistemske spremembe za krepitev nacionalne suverenosti, druge pa si želijo tesnejše integracije.
Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ponovil, da Evropa več hitrosti ne pomeni nove železne zavese, temveč zgolj možnost napredka tistim državam, ki si to želijo.
Vodja najvplivnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropska ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je izpostavil pomen uspehov unije. Sloveniji in Hrvaški gre precej bolje kot Makedoniji in BiH, enako velja za Poljsko v primerjavi z Ukrajino, je ponazoril pozitiven vpliv unije.
Vodja druge najmočnejše skupine, evropskih socialdemokratov (S&D) Gianni Pittella je opozoril, da bi se morali namesto na hitrost osredotočiti na smer, namesto na metodo pa na vsebino.
Tudi evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je opozorila na pasti razprave o krogih in hitrostih ter izpostavila, da je ta v Sloveniji vzbudila strah in dvom, kje bo pristala naša majhna država. Ponovna delitev Evrope na Vzhod in Zahod bi bila po njenih besedah usodna napaka za našo prihodnost, mir in stabilnost.
Član tretje največje skupine, zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Raffaele Fitto je izpostavil, da se ladja potaplja, medtem ko se pogovarjamo o njeni hitrosti, tisti, ki opozarjajo na ledeno goro, pa so hitro označeni za protievropske.
Vodja evropske levice (GUE/NGL) Gabi Zimmer dvomi, da bo rimska izjava res glasilo novega začetka za EU, in opozarja, da je potrebno odločno znamenje o socialni Evropi.
Predstavnik evropskih Zelenih Philippe Lamberts poudarja, da je Rim priložnost za spremembo smeri, ter prav tako poziva h krepitvi socialnega vidika in demokracije.
Slovenski član evropskih Zelenih Igor Šoltes pa je opozoril, da je "evropska zveza počila v dveh smereh: sever-jug v času ekonomske krize in vzhod-zahod v času begunske krize". Junckerjeva bela knjiga po njegovih besedah ni dovolj, potreben je nov evropski dogovor.
Predstavnica evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) Rosa D'Amato je menila, da EU dveh hitrosti že obstaja: EU bank, velikih podjetij in lobijev ter EU državljanov, ki so izgubili službe in nimajo nobenih pravic.
Matteo Salvini, član združenja skrajno desnih strank Evrope narodov in svobode (ENF) pod vodstvom Marine Le Pen, pa je voditeljem EU očital, da so uničili evropske sanje.