Furlan in Majhenič sta namreč na današnji seji kot priči nastopila pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
Furlan je pojasnil, da so na tožilstvu novembra 2013 v zvezi z žilnimi opornicami prejeli anonimno prijavo. Navedbe so nato posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) v preveritev ter zahtevali, da se raziščejo okoliščine o dobaviteljih, pogojih, ki so jih morali izpolnjevati, izdanih dovoljenih za prodajo teh medicinskih pripomočkov, določanju cen ter postopkih izbire dobavitelja v bolnišnicah.
Poročilo NPU so prejeli decembra 2015, v njem pa je bilo zapisano, da na podlagi zbranih informacij ni podlage za kazensko ovadbo zaradi očitkov iz anonimne prijave. NPU je po Furlanovih besedah ugotovil, da so vse bolnišnice pripomočke naročale prek javnih naročil. Podjetje Mark Medical pa žilnih opornic ni prodajalo po bistveno višjih cenah kot v tujini, še izhaja iz poročila NPU.
Kljub temu, da policija ni ugotovila suma kaznivega dejanja, pa se tožilec s tem ni strinjal ter tudi na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije novembra 2016 na NPU podal zahtevo za dopolnitev poročila, je pojasnil Furlan. Ovadbe tako ni zavrgel, predkazenski postopek pa še poteka, je dodal.
To je potrdil tudi direktor NPU Majhenič, ki je povedal, da je predkazenski postopek potekal v smislu ugotavljanja suma zlorabe položaja ter korupcijskih kaznivih dejanj zoper posamezne osebe iz UKC Ljubljana in Maribor ter splošnih bolnišnic v Celju in Novi Gorici. Po zbranih listinah in prejetih obvestilih so ugotovili, da ni dovolj elementov, ki bi dokazali kazniva dejanja, zato so zadevo konec leta 2015 zaključili s poročilom. Po prejemu dodatne zahteve SDT pa preiskavo nadaljujejo, je pojasnil.
Po njegovih besedah so sicer pri nabavi žilnih opornic ugotovili določena odstopanja. Tako so pri izboru sodelovali strokovnjaki s področja kardiologije, ki so imeli pri tem zelo pomemben in odločilni vpliv. Določeni sumi nakazujejo tudi na konkretno favoriziranje posameznih dobaviteljev, a kaznivega dejanja v tem primeru ni bilo mogoče potrditi, je še dejal Majhenič. Kršitve zakona o javnih naročilih namreč same po sebi niso kazniva dejanja, če obenem ni mogoče dokazati naklepa oziroma protipravnosti, torej da si je nekdo protipravno pridobil premoženjsko korist. Kazenski zakonik je tu jasen, je še poudaril direktor NPU.
Tako Furlan kot Majhenič sta izpostavila tudi težave, ki jih imajo pri dokazovanju korupcijskih kaznivih dejanj. Po Furlanovih besedah je dokazovanje težko zaradi zaprtega sistema ter ker pri korupcijskih kaznivih dejanjih ni neposredne žrtve. Tudi Majhenič je dejal, da ima policija težave pri dokazovanju naklepa, korupcijska kazniva dejanja pa so za preiskovalce izredno zahtevna, saj jih s klasičnim zbiranjem obvestil težko dokažejo.
Oba pa sta poudarila, da predkazenski postopek še ni zaključen. Majhenič je napovedal, da bodo storili vse, da potrdijo ali ovržejo sume. Preiskovalno komisijo pa je zaprosil, naj jim posredujejo zapisnike dosedanjih zaslišanj prič.
Furlan je moral pojasnjevati tudi, zakaj je SDT zavrnilo zahtevo preiskovalne komisije po izročitvi dokumentacije. Kot je dejal, so pripravljeni sodelovati s komisijo, a se je pri tem skliceval na neodvisnost tožilstva, interese predkazenskega postopka, načelo delitve oblasti, zakon o državnem tožilstvu ter odločbe ustavnega sodišča. Na očitke predsednice komisije Jelke Godec (SDS) je odvrnil, da ne odklanjajo sodelovanja, a "mimo ustavnih načel ne moremo iti". Godčeve odgovor ni zadovoljil in je ocenila, da "nekateri očitno ne želijo, da se zadeva razišče".
Parlamentarna komisija je nato sejo nadaljevala za zaprtimi vrati, saj Majhenič na odprtem delu med drugim ni želel govoriti o imenih preiskovalcev, ki se ukvarjajo z zadevo. Furlan je medtem povedal, da se na SDT s tem ukvarja tožilec Izidor Rojs, ki ga bo komisija tako najverjetneje ravno tako povabila na zaslišanje.
