Prosilca za azil sta septembra 2015 po balkanski poti prišla na Madžarsko, kjer so ju v obmejnem mestu Röszke za 23 dni namestili v zastražen in ograjen tranzitni center. Do njiju ni imel dostopa niti odvetnik. V sodbi piše, da je to "faktično že odvzem prostosti" in da je manjkala pravna podlaga za tovrstno priprtje.
Sodišče je še izpostavilo, da madžarske oblasti niso posamično pregledale prošenj za azil, ampak so sistematično upoštevale seznam varnih tretjih držav, na katerem je tudi Srbija. Pri tem pa madžarska vlada ni znala točno pojasniti, zakaj je Srbija uvrščena na seznam. Postopek obravnave prošnje za azil je tako tožnika izpostavil nevarnosti, da bi ju deportirali vse do Grčije, kjer pa bi ju pričakale "nečloveške in poniževalne namestitvene razmere".
Madžarska že od jeseni leta 2015 krepi nadzor svoje meje s Srbijo in Hrvaško, med drugim z gradnjo ograj, ki naj bi obvarovale državo pred migranti. Ravno prejšnji teden so v Budimpešti sprejeli zakon, po katerem morajo biti prosilci za azil, dokler ne zaključijo obravnave njihovih prošenj za azil, zaprti v tranzitnih centrih ob meji.
