Vsaka država članica EU ima podobno kot sodelujoči na današnji razpravi, ki sta jo pripravila fakulteta za državne in evropske študije ter evropska pravna fakulteta Univerze v Novi Gorici, svojo vizijo prihodnosti EU. Govorci so se sicer strinjali, da bodo tudi razprave države članice usmerile k odzivu na scenarije, ki jih je v začetku marca slovenskemu političnemu vodstvu predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Juncker tako predlaga pet scenarijev za razvoj EU 27 do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih; da se stori manj, a učinkoviteje in federalistični scenarij storiti veliko več skupaj.
Vsebino bele knjige je kot izhodišče za razpravo povzel vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, ki je ob tem poudaril, da ni naključje, da je Evropska komisija dokument sprejela 1. marca, že naslednji dan pa ga je Juncker predstavil Sloveniji.
"Ta dokument ne pada v politični vakuum," je poudaril Stančič in dodal, da predstavlja korak k definiranju skupne prihodnosti EU. O tem bodo, kot je poudaril, države članice lahko razpravljale tudi čez dva tedna v Rimu, ko bodo obeležili 60. obletnico unije.
"Smo v letu resnice, ko bo treba doreči, kako skupaj naprej," je ocenil tudi državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally. Ob tem je poudaril, da je gospodarska kriza razgalila vse slabosti EU in da je rezultat tega (z)rahljanje odnosov med članicami in institucijami, kar je privedlo do zmanjšanja zaupanja. Po celi Evropi je vedno več tudi populističnih gibanj in naraščajočega skepticizma.
"Vse bolj pozabljamo, zakaj EU sploh imamo, in kaj so njene prednosti", je dejal Mally, ki belo knjigo vidi kot ogledalo EU. Države članice se zavedajo, kot je poudaril, da "niso kos trenutnim globalnim izzivom", zato bo EU po njegovem mnenju trdnejša le, če bodo države članice šle skupaj naprej.
Po drugi strani pa je dekan fakultete za državne in evropske študije Damir Črnčec opozoril na vse slabosti EU in bil do nje še posebej kritičen, prav tako tudi obiska Junckerja v Sloveniji ni videl kot pozitivnega. "Današnja EU ni enaka tisti EU, za katero smo glasovali na referendumu leta 2004," je menil.
Razpravo o prihodnosti EU je sicer že v januarju odprla Ljubljanska pobuda za začetek procesa za sprejem nove ustave povezave, katere podpisnik je tudi predsednik republike Borut Pahor, zato je v razpravi sodeloval tudi njen utemeljitelj Peter Jambrek. Izpostavil je predvsem grožnje o odhodih iz unije, ki jih sicer ne vidi kot nekaj negativnega. Tudi vsi, ki protestirajo, niso proti EU, ampak le za drugačno EU, je poudaril.
Da gre za utopijo, ko je govora o vse trdnejši EU, pa je menil redni profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter nekdanji sekretar Skupine za premislek o prihodnosti EU Žiga Turk. "EU ni nekaj, kar je, ampak nekaj, kar postaja. Evropa je projekt oz. proces. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati, ker če se ustavi, pade," je še poudaril Turk.